<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pojem delavca v pravu Evropske unije</dc:title><dc:creator>Klobas,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tičar,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Svoboda gibanja oseb</dc:subject><dc:subject>prosto gibanje delavcev</dc:subject><dc:subject>temeljne svoboščine EU</dc:subject><dc:subject>pojem delavca</dc:subject><dc:subject>45. člen PDEU</dc:subject><dc:subject>prepoved diskriminacije.</dc:subject><dc:description>V obsežni zakonodaji Evropske unije ni enotnega, splošno veljavnega pojma delavec. Zato poskuša ta pojem oblikovati Sodišče Evropske unije skozi bogato sodno prakso. Pri tem izhaja iz temeljne svoboščine prostega gibanja oseb oziroma natančneje prostega gibanja delavcev, ki je opredeljeno v členu 45 PDEU. Iz omenjenega člena in primarne ter sekundarne zakonodaje EU izhajajo številne pravice vezane na status delavca. Med njimi je v prvi vrsti prepoved diskriminacije delavcev iz drugih držav članic v primerjavi z domačimi delavci, saj je le na ta način mogoče zagotoviti uspešno uresničevanje pravice prostega gibanja delavcev. Omenjena pravica je poleg ekonomske tudi osebna kategorija. Zato pri tem ne gre samo za delavce, ampak tudi za družinske člane in osebe, ki so odvisne od delavcev. Tudi njim se priznava določene pravice vezane na status delavca. Poleg tega, se je z Maastrichto pogodbo in uvedbo državljanstva Unije ekonomski koncept prostega gibanja oseb (ekonomsko aktivnih posameznikov) razširil tudi na ekonomsko neaktivne posameznike.

Sodišče Evropske unije v bogati sodni praksi izpostavi, da ima pojem delavec univerzalni skupnostni pomen in ga zato države članice ne smejo oblikovati same, saj bi zaradi različnih definicij lahko razvodenele varstvo, ki ga pravo EU nudi posameznim kategorijam oseb. S tem si Sodišče Evropske unije pridržuje izključno pravico do oblikovanja omenjenega pojma. Pri tem se pojavlja ključno vprašanje ali si SEU s tem pušča odprta vrata pri razlagi definicije delavca tako, da jo prilagaja spreminjajoči se socialni, ekonomski in politični klimi v EU, ter ali to posamezniku nudi zadostno pravno varstvo. 

Pri oblikovanju definicije delavca si Sodišče Evropske unije pomaga s presojanjem različnih vsebinskih konceptov (plačila za delo, namena zaposlitve, dejanskega in resničnega opravljanja dela, ipd.) in tristopenjskim Lawrie-blum testom, iz katerega izhajajo kriteriji za opredelitev delavca.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-21 07:15:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92616</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 68841</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15668561</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
