<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinki različnih tipov vadbe za mišično jakost spodnjega uda na izboljšanje jakosti mišic in funkcijskih sposobnosti pri pacientih po možganski kapi</dc:title><dc:creator>Gazibarić,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rudolf,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>vadba za mišično jakost</dc:subject><dc:subject>spodnji ud</dc:subject><dc:subject>možganska kap</dc:subject><dc:subject>mišična jakost</dc:subject><dc:subject>funkcijske sposobnosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Mišična šibkost je pogosta posledica možganske kapi. Z mišično šibkostjo spodnjega uda običajno nastopijo asimetričnost in zmanjšana hitrost hoje, zmanjšano obremenjevanje okvarjenega spodnjega uda, zmanjšana sposobnost prehajanja med telesnimi položaji, slabše ravnotežje in večja ogroženost za padce. To vodi v zmanjšano zmožnost izvedbe dejavnosti vsakdanjega življenja in izgubo samostojnosti, zato mora biti vadba za mišično jakost spodnjega uda pomemben sestavni del fizioterapije po možganski kapi. V uporabi so različni tipi tovrstne vadbe. Namen: Ugotoviti in primerjati učinkovitost različnih tipov vadbe za mišično jakost spodnjega uda na izboljšanje jakosti mišic in funkcijskih sposobnosti pri pacientih po možganski kapi. Metode dela: Izvedli smo sistematični pregled randomiziranih kontroliranih poskusov po podatkovnih zbirkah CINAHL, Cochrane Library, MEDLINE in PEDro. Rezultati: V analizo smo vključili deset raziskav. Izotonična vadba za mišično jakost na trenažerjih je bila glede na primerjalno skupino učinkovitejša za izboljšanje jakosti mišic fleksorjev kolena, jakosti mišic plantarnih in dorzalnih fleksorjev zgornjega skočnega sklepa, ravnotežja, ne pa za izboljšanje hitrosti hoje po ravnem in stopnicah ter prehojene razdalje. Ni bila učinkovita za izboljšanje vstajanja iz sede. Izboljšanje se je dolgoročno ohranilo. Izokinetična vadba za mišično jakost je bila glede na primerjalno skupino učinkovitejša za izboljšanje prehojene razdalje, sposobnosti hoje, ravnotežja, izvedbe osnovnih dejavnosti vsakdanjega življenja in funkcioniranja, ne pa za izboljšanje jakosti mišic fleksorjev in ekstenzorjev kolka. V funkcijo usmerjena vadba za mišično jakost je bila glede na primerjalno skupino učinkovitejša za izboljšanje jakosti mišic fleksorjev in ekstenzorjev kolka, plantarnih in dorzalnih fleksorjev zgornjega skočnega sklepa, prehojene razdalje, sposobnosti hoje, kadence, dolžine koraka, ravnotežja, ne pa za izboljšanje izvedbe osnovnih dejavnosti vsakdanjega življenja in funkcioniranja. Izboljšanje se je dolgoročno povečalo. Izsledki glede nekaterih spremenljivk med raziskavami niso enotni. Zaključek: Ugotovitve pregleda so lahko uporabne pri sestavi programa vadbe za mišično jakost spodnjega uda glede na prisotne omejitve pacientov po možganski kapi. Za trdnejše ugotovitve je treba izvesti večje število raziskav s spremljanjem dolgoročnih učinkov in natančnejšim opisom vadbenih programov. Potrebnih je več raziskav z neposrednim primerjanjem učinkov različnih tipov vadbe za mišično jakost na izboljšanje mišične jakosti in funkcijskih sposobnosti.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-18 07:16:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92596</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 65972</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5275243</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
