Vpliv različne dopolnilne obdelave tal na kakovost in pridelek navadnega korenja (Daucus carota L.)Florjančič, Anže (Avtor) Bernik, Rajko (Mentor) kmetijska mehanizacijadopolnilna obdelava talvrtavkaste braneprekopalniki s klininavadno korenjeDaucus carotakakovostpridelekV okviru diplomskega dela smo na Drnovem pri Mengšu, kjer so tla pretežno skeletna, izvedli poskus o tem, kako dopolnilna obdelava tal vpliva na kakovost in pridelek navadnega korenja (v nadaljevanju korenček) (Daucus carota L.). Pridelovali smo zgodnje korenje sorte 'Bilbo', tipa Nantes na ilovnatih tleh. V okviru poskusa smo imeli dve obravnavanji. V prvem obravnavanju smo zemljišče dopolnilno pred setvijo obdelali z vrtavkasto brano, ki zgornjo plast ornice (15-20 cm) le premeša. Druga dopolnilna obdelava tal pa je bila izvedena s prekopalnikom s klini, ki v ornici (25-30 cm), z visoko hitrostjo rotorja, na katerem so nameščeni klini, razbije grude. Kamenje in preostale grude zabije v spodnjo plast ornice, preostala zemlja pa je uporabljena za lehe. Setev in vso oskrbo pridelka smo izvedli v obeh obravnavanjih istočasno na enak, integriran način. Ugotovili smo, da je bilo pri obdelavi tal z vrtavkasto brano v tleh 20,5 % skeleta, večjega od 2 mm, pri obdelavi tal s prekopalnikom s klini pa je bilo v tleh 9,07 % skeleta, večjega od 2 mm. Pri dopolnilni obdelavi tal z vrtavkasto brano je bila povprečna kalivost korenčka 73,3 %, povprečen pridelek korenčka je bil 64,8 t/ha, od tega 32,6 t/ha (50,3%) tržnega korenčka »ekstra« razreda. Izkrivljenost korenov je bila v povprečju 7,1 °. Pri dopolnilni obdelavi tal s prekopalnikom s klini pa je bila povprečna kalivost korenčka 91 %, pridelek znašal 75,6 t/ha, od tega je bilo 49,5 t/ha (65,5%) pridelka »ekstra« razreda. Korenček je bil v povprečju izkrivljen 5,16°.[A. Florjančič]20172017-06-18 07:15:25Diplomsko delo/naloga92595UDK: 631.316:633.43:631.559(043.2)VisID: 130784COBISS_ID: 8744569sl