<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinkovitost fizioterapevtskih postopkov pri subakutnem zvinu gležnja</dc:title><dc:creator>Tence,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hlebš,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Palma,	Polona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>zvin gležnja</dc:subject><dc:subject>kinezioterapija</dc:subject><dc:subject>manualna terapija</dc:subject><dc:subject>vadbeni program po zvinu gležnja</dc:subject><dc:subject>nestabilnost gležnja</dc:subject><dc:description>Uvod: Zvin gležnja spada med najpogostejše poškodbe v aktivni populaciji ljudi. Učinkovita uporaba fizioterapevtskih postopokov po zvinu gležnja je ključnega pomena, da se preprečijo kronične težave, kot so bolečina, otekanje ali slabša gibljivost sklepa ter občutek nestabilnosti v gležnju. Namen: Namen diplomskega dela je bil sistematično pregledati raziskave, ki so primerjale učinkovitost različnih fizioterapevtskih postopkov, ki se uporabljajo pri subakutnem zvinu gležnja. Metode dela: Literatura je bila zbrana s podatkovnimi bazami PEDro, Pub Med, ScienceDirect in Cinahl, omejena na iskanje v slovenskem in angleškem jeziku. Pri pregledu literature smo upoštevali le randomizirane kontrolirane raziskave z oceno po PEDro lestvici šest ali več. Rezultati: V pregled literature je bilo vključenih osem randomiziranih kontroliranih raziskav, ki so bile objavljene od leta 2007 do leta 2015. V raziskavah so preučevali učinke naslednjih fizioterapevtskih postopkov: manualne terapije, vadbe za ravnotežje in propriocepcijo, vadbe proti uporu, pliometrične vadbe in proprioceptivno nevromuskularno facilitacijo. Obravnave so trajale od štiri dni do sedem mesecev in so se izvajale enkrat do sedemkrat na teden po 20 do 30 minut. Na podlagi rezultatov je razvidno, da so bili v vseh raziskavah fizioterapevtski postopki učinkoviti pri obravnavi subakutnega zvina gležnja. Zmanjšala se je bolečina, povečala se je stabilnost gležnja, mišična jakost in gibljivost. Izboljšala sta se tudi ravnotežje in propriocepcija ter funkcija med izvajanjem vsakodnevnih dejavnosti. Razprava in sklep: Na podlagi rezultatov pregledanih raziskav ugotavljamo, da ni le en fizioterapevtski postopek učinkovit pri obravnavi subakutnega zvina, temveč je smiselna uporaba različnih vadbenih programov v kombinaciji s postopki manualne terapije. Hkrati pa moramo tudi upoštevati, da so dobljeni rezultati raziskav delno lahko tudi posledica spontanega okrevanja med potekajočimi raziskavami, saj je tudi v nekaterih kontrolnih skupinah prišlo do delnega izboljšanja.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-17 07:16:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92593</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 65970</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5274987</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
