<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Jezikovna usposobljenost učiteljev na razredni stopnji</dc:title><dc:creator>Arh,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:subject>šolski otroci</dc:subject><dc:subject>socialno-čustveni razvoj</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V magistrskem delu je raziskana jezikovna usposobljenost učiteljev razrednega pouka. Učitelj mora imeti dobro razvito sporazumevalno zmožnost, da lahko svoje znanje uspešno posreduje učencem. Sestavini sporazumevalne zmožnosti sta mdr. tudi slogovna in jezikovna. Zadnjo členimo na poimenovalno, slovnično, pravopisno in na pravorečno. Ker je slovenščina v slovenskih šolah učni in uradni jezik, morajo biti vsa besedila, ki jih tvori učitelj (zapisana in govorjena), v slovenskem jeziku. Zapisana besedila so navadno uradna, npr. obvestilo, vabilo, zapisnik in priprava, kar pomeni, da mora sporočevalec pri njihovem tvorjenju upoštevati določena jezikovna in slogovna pravila. Govorno pa se učitelj izraža predvsem pri pouku. Kadar podaja učno snov (spoznavni govor), mora uporabljati zborni jezik, kadar je njegov govor namenjen vzpostavljanju odnosov (odnosni govor), pa lahko uporablja knjižni pogovorni jezik. 
V empiričnem delu nas je zanimalo, kako so za tvorjenje omenjenih besedil usposobljeni razredni učitelji. Za namen raziskave so bili zbrani njihova uradna obvestila, vabila, zapisniki in sprotne učne priprave, analizirane pa so bile  napake v teh besedilih. Razčlenili smo jih  po različnih gradnikih sporazumevalne zmožnosti. Rezultati so pokazali, da učitelji delajo največ napak na področjih pravorečja, sloga, pravopisa in slovnice. Ugotovitve kažejo tudi, da delajo več napak v odnosnem delu govora kot v spoznavnem, da sta zmožnosti za tvorjenje zapisanih in govorjenih besedil le šibko povezani ter da učitelji, ki imajo manj let delovne dobe, delajo nekoliko manj napak kot tisti z daljšo delovno dobo. 
Na podlagi omenjenih rezultatov lahko sklepamo o jezikovni usposobljenosti učiteljev razredne stopnje; oblikovali smo tudi priporočila, kako omogočiti učinkovitejše načrtovanje programov za njeno izboljšanje.</dc:description><dc:publisher>[E. Arh]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-17 02:30:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92589</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.011.3-051:81(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11572041</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
