<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomen odnosa študenta zdravstvene nege do pacienta z duševno motnjo v času kliničnega usposabljanja</dc:title><dc:creator>Medved,	Marija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lapanja,	Aljoša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>psihiatrija</dc:subject><dc:subject>klinična praksa</dc:subject><dc:subject>študenti</dc:subject><dc:subject>stigma</dc:subject><dc:subject>verbalno nasilje</dc:subject><dc:description>Uvod: Na potek kliničnega usposabljanja študenta pomembno vpliva predhodna teoretična priprava. Prav tako vplivajo predsodki in strah, ki jih ima študent pred začetkom kliničnega usposabljanja. Na kvaliteto kliničnega usposabljanja pomembno vpliva tudi klima oddelka in sprejetost študenta v zdravstveno negovalni tim. Zelo pomembno vlogo igrata šolski in klinični mentor, saj se študent lahko sooči s težkimi situacijami, ki jim ni sam kos, kot je na primer nasilno vedenje pacienta z duševno motnjo. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati odnos študentov zdravstvene nege pred, med in po kliničnem usposabljanju iz zdravstvene nege na področju psihiatrije. Metode dela: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi kvantitativnega raziskovanja, kjer je bil uporabljen vprašalnik. V raziskavo so bili vključeni študenti zdravstvene nege na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki so že zaključili klinično usposabljanje na področju psihiatrije. Zbiranje vprašalnikov je potekalo od meseca marca do meseca maja 2017. Vprašalnik smo izvedli s pomočjo spletnega orodja 1KA oziroma EnKlikAnketa. Podatke pridobljene z vprašalnikom, smo obdelali v računalniškem programu IBM SPSS Statistic 22. Rezultati: V raziskavo smo vključili 98 študentov zdravstvene nege. 51 % študentov meni, da niso pridobili dovolj teoretičnega znanja pred kliničnim usposabljanjem. V 86,7 % so se študenti počutili sprejete v zdravstveno negovalni tim, v 73,5 % pa so delovno klimo oddelka ocenili kot zelo dobro. Pri 48 % študentov je bil pred kliničnim usposabljanjem prisoten strah, ki je v 20,4 % med in po kliničnem usposabljanju izginil, v 24,5 % pa se je zmanjšal. V 70,4 % so študenti povedali, da pred kliničnim usposabljanjem niso imeli predsodkov do pacientov z duševno motnjo. 15,3 % študentov pa je med kliničnim usposabljanem izkusila nasilje s strani pacienta. Razprava in sklep: Naša raziskava tako kot tuje ugotavljajo, da je zelo pomembna teoretična priprava študenta pred kliničnim usposabljanjem. Pomembno je tudi, da sta šolski in klinični mentor študentom na voljo za pogovor v primeru stresnih situacij med kliničnim usposabljanjem, kot je nasilno vedenje pacienta. Na to temo bi bilo še potrebno izvesti raziskave</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-16 07:16:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92585</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 65967</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5277547</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
