PRIMERJAVA ISLAMSKEGA FEMINIZMA IN FEMINIZMA ZAHODNEGA SVETAŽIGON, DOMINIKA (Avtor) Durnik, Mitja (Mentor) feminizemženskepravice ženskfeministično gibanjeislamski feminizemzahodni svetfeminizem zahodnega svetaislamske državeenakost med spolomamigracijeislamkrščanstvoPredmet raziskovanja v diplomskem delu so feminizem kot gibanje za pravice žensk, teorija feminizma in vplivi verskih pogledov na vlogo ženske v družbi ter njen boj za lastne pravice v duhu krščanstva in islama. Diplomsko delo obravnava konceptualne razlike feminizma v različnih kulturno tradicionalnih in verskih okoljih skozi prerez časa in proučuje učinke trka omenjenih kultur. Tematika se nanaša tudi na aktualne izzive sodobnega časa v luči perspektiv zahodnega feminističnega gibanja, ko se Evropa sooča z množičnim priseljevanjem prek migracijskih tokov iz muslimanskih držav Bližnjega vzhoda in Afrike z drugačnimi patriarhalnimi vrednotami. Zahodno feministično gibanje se bori predvsem za enakost med spoloma, medtem ko si islamski feminizem v glavnem prizadeva za izboljšanje položaja žensk v patriarhalni družbi z reinterpretacijo Korana. Islamski feminizem je deležen mnogih kritik zahodnih feministk, ki menijo, da gre za oksimoron (nasprotujoča si pojma). Svetle zgodovinske prelomnice in razcvet človekovih pravic nasploh so ponudili zagon za krepitev feministične ideje o uresničitvi pravic žensk, ki so bile v zgodovini bolj ali manj zatirane. V okviru položaja žensk v različnih kulturah je treba razumeti vzročno-posledično povezavo s patriarhalnostjo, ki je najpomembnejši vidik vseh velikih monoteističnih verstev, kar se nanaša tako na islam kot na krščanstvo. Pogledi krščanskih in muslimanskih feministk so sorodni v temeljni potrebi po spremembi. Odnose muslimanov in Evropejcev v Evropi obremenjujejo splošni odnosi med zahodnim in islamskim svetom, dogmatizem obeh veroizpovedi in občutek pripadnosti enoviti svetovni skupnosti muslimanskih vernikov. Ob trku kultur na naših tleh se muslimani soočajo z lastnostmi laične oziroma sekularne države, za katero je značilen demokratičen režim, kar je v nasprotju z njihovo primarno izkušnjo dominantnosti religije in pogosto tudi avtokratične ali celo teokratične države. Na razvoj feminizma bistveno vpliva predvsem sekularizacija, ker so pravice žensk, njihova enakopravnost in opolnomočenje pogojeni z demokratičnimi režimi, ki zavračajo vsakršno diskriminacijo. Verske dogme pa so poskušale ohranjati patriarhalni sistem.20172017-06-15 15:55:03Diplomsko delo/naloga92575VisID: 11478sl