Pomen prehrane in drugih elementov zdravega življenjskega sloga pri mladostnikih in vloga medicinske sestrePreložnik, Marija (Avtor) Gošnak Dahmane, Raja (Mentor) Pandel Mikuš, Ruža (Komentor) magistrska delazdravstvena negamladostnikizdrav življenjski slogprehranakajenjegibanjealkoholmotnje hranjenjadebelostmedicinske sestreUvod: Skrb za zdravje mladostnikov je pomemben kazalec posamezne države. Zdravo prehranjevanje je posebej pomembno v obdobju odraščanja in dobra popotnica za zdravje v zrelejših letih. Mladostniki in študentje predstavljajo populacijo, pri kateri je potreben celovit pristop, ki pripomore k ohranjanju in krepitvi zdravja, ter spremembi neustreznega vedenja. Namen: Namen raziskave je bil dobiti vpogled v stanje življenjskega sloga mladostnikov ter opisati vlogo medicinske sestre. Z raziskavo smo želeli poleg prehrane podrobneje preučiti nekaj dejavnikov tveganja, ki se pojavljajo pri študentih in oblikujejo njihov življenjski slog. To so: kajenje, alkohol in gibanje. Metode dela: V teoretičnem delu je analizirana znanstvena in strokovna literatura na temo zdravega življenjskega sloga mladostnikov v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Medline Medscape, Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani ter vzajemnem bibliografskem katalogu slovenskih knjižnic COBISS.SI. Anketirali smo 160 študentov Zdravstvene fakultete. Kot instrument je bil uporabljen preverjen in testiran vprašalnik, prirejen po vprašalniku Z zdravjem povezan življenjski slog. Za analizo rezultatov smo uporabili program SPSS, s katerim smo prikazali opisno statistiko, Pearsonov hi-kvadrat za preverjanje povezanosti nominalne spremenljivke z drugo spremenljivko ter t-test neodvisnih vzorcev, s katerim smo preverjali statistično pomembne razlike v povprečjih pri izbranih spremenljivkah. Rezultati: Zbrani podatki so pokazali, da obstajajo določene statistično pomembne razlike med elementi, ki sestavljajo zdrav življenjski slog mladostnikov. Ugotovljene so bile nekatere razlike glede na letnik študija. Tako npr. pri kajenju (študenti tretjega letnika v povprečju kadijo več kot študentje prvega-p-vrednost 0,002) kot tudi pri pitju alkohola. Letnik študija vpliva na pogostost pitja alkohola (2 do 3-krat na teden pogosteje pijejo študenti tretjega letnika, 4-krat na teden ali pogosteje pa študentje prvega-p-vrednost 0,043). Ugotovljene so bile nekatere statistične razlike tudi glede na spol. Tako npr. pri prehranjevanju (ženske manjkrat večerjajo- izračunana p-vrednost 0,029), gibanju (ženske ob koncih tedna sedijo v povprečju več kot moški-izračunana p-vrednost je bila 0,044) in uživanju alkohola (moški 2 do 3-krat na teden ter 4-krat na teden ali pogosteje pijejo v povprečju več-p-vrednost 0,000). Razprava in sklep: Z raziskavo smo dokazali, da obstajajo nekatere razlike v elementih življenjskega sloga (prehrana, kajenje, telesna aktivnost, gibanje) med študenti glede na spol in glede na letnik študija. Pomembna naloga medicinske sestre in ostalih zdravstvenih delavcev, ki sodelujejo pri promociji zdravja, je, da mladostnike informirajo o različnih oblikah zdravega načina življenja. [M. Preložnik]20172017-06-14 07:16:21Magistrsko delo/naloga92566VisID: 65935COBISS_ID: 5273963sl