<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mikropropagacija genskih virov evropskega pravega kostanja (Castanea sativa Mill) napadenih s kostanjevo šiškarico (Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu).</dc:title><dc:creator>Vollmeier,	Rebecca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Luthar,	Zlata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rastlinske tkivne kulture</dc:subject><dc:subject>evropski pravi kostanj</dc:subject><dc:subject>Castanea sativa Mill.</dc:subject><dc:subject>kostanjeva šiškarica</dc:subject><dc:subject>Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu</dc:subject><dc:subject>mikropropagacija</dc:subject><dc:subject>regeneracija</dc:subject><dc:subject>koreninjenje</dc:subject><dc:description>V Sloveniji je evropski pravi kostanj (Castanea sativa Mill.) zelo poškodovan od napada kostanjeve šiškarice (Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu). V letih 2015 in 2016 smo v poskus in vitro razmnoževanja vključili sadjarsko zanimive genotipe iz različnih območij Slovenije z namenom pridobiti mlad, zdrav sadilni material. Izsečke za zasnovo in vitro kulture smo pridobili iz odgnalih brstov na poganjkih, ki so bili 10 – 14 dni v vodi. Nastale poganjke smo površinko razkužili z 1,66 % dikloroizocianurno kislino in iz njih pripravili nodijske izsečke, ki smo jih inokulirali na MS-½NO3 razmnoževalno gojišče. Spremljali smo okuženost kulture ter nastanek vitalnih, vitrificiranih in propadlih poganjkov. Ugotovili smo, da med genotipi obstajajo statistično značilne razlike v regeneraciji vitalnih, vitrificiranih in propadlih poganjkov. Genotipa, ki sta se od ostalih značilno razlikovala sta bila z oznako Š2 iz leta 2015 in Š4 iz leta 2016. Potrdili smo tudi, da ima leto vzorčenja značilen vpliv na regeneracijo vitalnih poganjkov, prav tako tudi interakcija genotip:leto, medtem ko interakcija genotip:subkultivacija nima značilnega vpliva. In vitro koreninjenje je bilo neuspešno, saj nismo uspeli pridobiti vitalnih poganjkov s koreninami. Ugotovili smo, da ima največji vpliv na uspešnost mikropropagacije genotip ter njegovo fiziološko stanje.</dc:description><dc:publisher>[R. Vollmeier]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-11 07:15:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92548</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 634.53:57.086.83:631.532(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 130766</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8735353</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
