<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga medicinske sestre na urgenci v forenzičnih preiskavah</dc:title><dc:creator>Gros,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pahor,	Majda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Herman,	Simon	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>urgenca</dc:subject><dc:subject>kriminalisti</dc:subject><dc:subject>forenzične preiskave</dc:subject><dc:description>Uvod: V preiskavah prometnih nesreč ali nasilnih dogodkov so potrebni podatki o psihofizičnem stanju poškodovancev, zato je sodelovanje preiskovalcev in zdravstvenih delavcev pomembno. Namen: V teoretičnem delu smo predstavili področja medpoklicnega sodelovanja medicinskih sester in policistov/kriminalistov. V empiričnem delu smo želeli pridobiti podatke o znanju urgentnih medicinskih sester na področju prepoznavanja in postopanja z materialnimi dokazi ter oceniti trenutno sodelovanje urgentnih enot in policije v primerih, ko se zaradi interesov preiskave pojavi potreba po sodelovanju. Metode dela: Anketne vprašalnike smo posredovali medicinskim sestram v petih bolnišničnih urgentnih enotah in kriminalistom v osmih policijskih upravah. Odgovore sodelujočih poklicnih skupin smo primerjali med seboj. Rezultati: Medicinske sestre in kriminalisti veliko sodelujejo, najpogosteje osebno in preko telefonske linije. Medicinske sestre ocenjujejo sodelovanje s kriminalisti bolj pozitivno kot kriminalisti, ki so v večji meri mnenja, da se pri medsebojnem sodelovanju srečujejo s stereotipnimi predstavami. Glede jasnosti navodil in usmeritev za delo z oblačili, obutvijo poškodovancev in nevarnimi predmeti skupini nimata enakega mnenja, se pa strinjata, da so navodila najbolj jasna za obravnavo žrtev posilstev. Obe skupini vesta, kakšni so pravilni postopki ravnanja z oblačili pacientov, ki so zabodeni ali ustreljeni v predel trupa, prav tako dobro poznata sistem odvzema krvi in urina po odredbi. Pri ravnanju s tujki samo tretjina respondentov ve, kakšen je popolnoma pravilen postopek. Višje kot je znanje posamezne poklicne skupine, višje ocenjuje svoje poznavanje postopkov pri urgentni zdravstveni oskrbi, obe pa dobro ocenjujeta lastno poznavanje postopkov. Kriminalisti v višjem deležu ocenjujejo, da so znanja s področja zbiranja in preučevanja materialnih sledov pomembna. Višje tudi ocenjujejo potrebo po natančnih pisnih navodilih za ravnanje zdravstvenega osebja pri forenzičnih preiskavah, čeprav medicinske sestre v večji meri ocenjujejo, da uničijo forenzične sledove med urgentnimi postopki. V mnenju o možnostih za vzporedno izvajanje postopkov se anketirana profila ne razlikujeta – oba menita, da ti postopki lahko potekajo vzporedno. Medicinske sestre menijo, da bi sodelovanje med profiloma najbolj izboljšala pisna navodila za skupna področja, kriminalisti pa, da bi k izboljšanju najbolj pripomogla neformalna druženja. Razprava in zaključek: Medicinske sestre in kriminalisti pri svojem delu dobro sodelujejo, vendar bi potrebovali skupna navodila in protokole za delo.</dc:description><dc:publisher> [T. Gros]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-10 07:16:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92547</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 65925</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5274219</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
