<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pristojnosti predsednika Ruske federacije v razmerju do federalnih enot</dc:title><dc:creator>Špiler,	Žiga	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grad,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Predsednik Ruske federacije</dc:subject><dc:subject>položaj federalnih subjektov</dc:subject><dc:subject>asimetrična federacija</dc:subject><dc:subject>pristojnosti predsednika v federalnih enotah</dc:subject><dc:description>Za ruski sistem organizacije državne oblasti je značilna močno okrepljena izvršilna oblast. Na čelu te veje oblasti stoji predsednik države, ki ima zelo velike pristojnosti na vseh področjih delovanja države. Vzrok za takšna pooblastila je nedvomno velikost Ruske federacije, ki v povsem demokratičnem sistemu ne bi mogla obstati in bi nedvomno razpadla, kot se je to zgodilo s Sovjetsko zvezo. Tudi sam razvoj Rusije je imel velik vpliv na položaj predsednika. Obstoj carstva do začetka 20. stoletja in kasneje vodenje države s strani komunistične partije sta pustila svoj pečat na sistemu delitve oblasti. Ruski predsednik danes tako predstavlja neke vrste naslednika carja in ima, primerjalno gledano, celo večjo moč in večje pristojnosti, kot jih ima predsednik Združenih držav Amerike. 
Po predstavitvi osnovnih pojmov me bo zanimal predvsem odnos med predsednikom in federalnimi enotami. Rusija je namreč organizirana kot federacija. Značilnost te ureditve predstavlja asimetrični federalizem, kar pomeni, da imajo federalne enote znotraj Rusije različno stopnjo samostojnosti. Ta samostojnost federalnih enot je od razpada Sovjetske zveze predstavljala glavno temo spora med zvezo in federalnimi enotami. Federalne enote so težile k še večji samostojnosti, nekatere celo k odcepitvi od Ruske federacije, zveza pa je želela državo obdržati enotno. To je tudi eden izmed glavnih razlogov, zakaj ima predsednik tako velike pristojnosti tudi nasproti federalnim subjektom. Predsednik ima namreč mnogo orožij, s katerimi nadzoruje federalne enote in po potrebi celo ukinja njihove akte, če so le ti v nasprotju z ustavo in zveznimi zakoni. Ima tudi velike pristojnosti na upravnem področju, saj lahko v določenih primerih odstavi lokalno izvoljene voditelje. Prav tako imenuje predstavnike v zvezna okrožja, ki nadzorujejo vodenje politike federalnih enot in o morebitnih kršitvah poročajo direktno predsedniku Ruske federacije. Predsednik ima torej v odnosu do federalnih subjektov netipično velike pristojnosti, katere pa zagotavljajo red in spoštovanje osnovnih pravil v državi.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-07 07:15:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92526</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 68755</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 15687249</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
