<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razlike med spoloma pri medvrstniškem nasilju med učenci v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Ivančič,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medvrstniško nasilje</dc:subject><dc:subject>šola</dc:subject><dc:subject>spol</dc:subject><dc:subject>dečki</dc:subject><dc:subject>deklice</dc:subject><dc:subject>doživljanje nasilja</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V magistrskem delu me je zanimalo predvsem, kakšne so razlike med spoloma pri medvrstniškem nasilju. Da bi si lažje predstavljali in razumeli omenjene razlike, sem najprej predstavila, kako se dečki in deklice razlikujejo po svojih bioloških in psiholoških lastnostih, opisala sem vpliv socializacije na oblikovanje razlik med njimi, prikazala pa sem tudi razlike v odnosu do obeh spolov pri njunem izobraževanju s strani šole in staršev. Zatem sem predstavila, kako se razlike med spoloma kažejo pri nasilju. Opisala in primerjala sem različne raziskave, ki so jih raziskovalci naredili na to temo, in jih povezala tudi z ugotovitvami moje raziskave. Zavedati se moramo, da je nasilje med vrstniki nujno potrebno preprečevati in ga odpravljati, pri čemer imajo pomembno vlogo šola in starši učencev. Za lažje soočanje s tem problemom sem v teoretičnem delu predstavila tudi nekatere preventivne in kurativne dejavnosti, ki pripomorejo k preprečevanju tega pojava. 
V empiričnem delu sem raziskala, kako se medvrstniško nasilje med učenci razlikuje glede na spol otrok. Opravila sem kvantitativno raziskavo, kjer sem podatke zbirala z anketnim vprašalnikom, za bolj poglobljeno razumevanje nasilja pa sem opravila še kvalitativno raziskavo, pri kateri sem intervjuvala dva učenca, ki sta nasilje doživljala že več časa. Rezultati moje raziskave so pokazali, da pri medvrstniškem nasilju med spoloma obstajajo razlike. Ugotovila sem, da se dečki pogosteje kot deklice poslužujejo fizičnih in nekaterih verbalnih oblik nasilja ter da deklice največkrat trpinčijo svoje vrstnike tako, da jih izključujejo iz družbe in jih opravljajo, medtem ko je delež dečkov, ki se poslužuje teh dveh oblik nasilja, približno enak kot delež deklic. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da nasilje nad obema spoloma največkrat izvajajo dečki; ti se tudi pogosteje znajdejo v hkratni vlogi žrtve in nasilneža kot deklice. Izkazalo se je, da oba spola največkrat ne vesta, zakaj ju vrstniki trpinčijo. Pri dečkih in deklicah, ki vzrok nasilja poznajo, se trpinčenje najpogosteje dogaja zaradi prepira med prijatelji, pri deklicah pa tudi zaradi njihovega videza. Ugotovila sem tudi, da se okoliščine izvajanja nasilja s strani nasilnežev statistično pomembno razlikujejo glede na spol žrtve. Statistično pomembne razlike so se med dečki in deklicami pokazale pri tem, koliko časa vrstniki izvajajo nasilje nad njimi in iz katerega razreda prihajajo nasilneži, ki jih trpinčijo. Statistično pomembne razlike med spoloma pa se niso pokazale glede tega, kolikšno število nasilnežev ju trpinči ter kdaj in kje se nasilje nad žrtvijo največkrat izvaja. Dokazala sem, da se razlike med spoloma kažejo tudi v načinih odzivanja na nasilje. Trpinčeni dečki se na nasilje največkrat odzivajo z jezo in vrstnikom vrnejo udarce, trpinčenim deklicam pa je ob doživljanju nasilja največkrat zelo hudo (doživljajo čustveno stisko) in ta problem najpogosteje zaupajo staršem. Poleg tega pa so rezultati raziskave tudi pokazali, da učitelji pri obeh spolih nasilje približno v enaki meri prepoznavajo in ob njem ukrepajo, če se pojavi.</dc:description><dc:publisher>[Š. Ivančič]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-03 16:27:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92419</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 316.62:373.3(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11561801</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
