<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učenje s fotografiranjem pri družboslovnih temah v prvem razredu</dc:title><dc:creator>Vidic,	Doris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Umek,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prvi razred</dc:subject><dc:subject>spoznavanje okolja</dc:subject><dc:subject>akcijska raziskava</dc:subject><dc:subject>informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT)</dc:subject><dc:subject>vizualna gradiva</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Živimo v obdobju vizualne kulture, ki ima velik vpliv na naše dojemanje sebe in okolice. V učbenikih je vedno več slikovnega gradiva, ki se tudi na splošno v šoli vse bolj uporablja. Vse večja je tudi potreba po digitalno-vizualnem opismenjevanju otrok, s katerim lahko začnemo že pred klasičnim opismenjevanjem. 
Temeljno raziskovalno vprašanje v predstavljeni raziskavi je, ali je učenje s fotografiranjem primerno za doseganje učnih ciljev pouka spoznavanja okolja v 1. razredu. Raziskovali smo, kako učenci dosegajo učne cilje s pomočjo učenja s fotografiranjem pri temah o značilnostih pokrajine, prometu in čustvih. Proučevali smo, katera znanja, poleg vsebinskega, učenci še pridobijo pri samostojni uporabi fotoaparata in kakšno mnenje imajo o učenju s fotografiranjem. Skozi celotno raziskavo smo spremljali prednosti, omejitve in slabosti uporabe takšnega načina pouka.
Raziskava je bila akcijsko naravnana in razdeljena na tri akcijske korake. Izvedli smo devetnajst ur pouka in vsa opažanja zapisovali v raziskovalni dnevnik. Pred in po vsakem vsebinskem sklopu smo izvedli preizkus znanja, s katerim smo preverjali doseganje učnih ciljev. Po vsakem sklopu so učenci izpolnili lestvice stališč in sodelovali v skupinskih intervjujih.
Učenci so prek celotne raziskave s samostojno aktivnostjo gradili znanje, tako vsebinsko kot v povezavi s fotografiranjem. Pri učencih je bilo opaziti večjo osredotočenost, natančnejše opazovanje, lažje in boljše besedno izražanje ter izboljšanje drugih spoznavnih procesov. Učenci so pokazali visoko stopnjo motiviranosti pri učenju s fotografiranjem, posledično pa so bili bolj vpeti v učne vsebine, ki so jih povezovali z lastnimi izkušnjami.
Izsledki raziskave so lahko podlaga pri razvijanju in oblikovanju strategije učenja s fotografiranjem pri različnih vsebinah spoznavanja okolja in tudi pri drugih predmetih. S takšnim pristopom lahko dobimo boljši vpogled v učenčevo zaznavanje okolja, obenem pa nam omogoča diferenciacijo in individualizacijo pouka.</dc:description><dc:publisher>[D. Vidic]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-06-03 16:26:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>92407</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.32.016:50(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11547977</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
