Izročitve posameznikov drugi državi v tajnostiDoria, Maja (Avtor) Zagorc, Saša (Mentor) evropsko sodišče za človekove praviceevropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščinprogram tajne izročitvetajen priporni objektmučenjedržavna tajnostjurisdikcija državeprisilno izginotjeZdružene države Amerike so po terorističnih napadih septembra 2001 pričele z intenzivnejšim pregonom terorističnih osumljencev, predvsem članov teroristične organizacije Al Kaida. ZDA so pričele z ˝vojno terorja˝. V ta namen se je vzpostavil oster program tajne izročitve CIA. Del programa tajne izročitve je obsegalo tudi pridržanje v tajnih pripornih objektih CIA, kjer so agenti nad osumljenci terorizma izvajali intenzivne tehnike zasliševanja. Šele več let po izvedenih tajnih izročitvah in po domnevnem zaprtju tajnih pripornih objektov v Evropi so se pred Evropskim sodiščem za človekove pravice znašli primeri tajne izročitve CIA, ki so potekali na evropskem ozemlju. Ta naj bi bila glede na svojo naravo neskladna z več vitalnimi konvencijskimi določili. Sporne so predvsem tehnike zasliševanja, ki lahko pripeljejo do mučenja in arbitrarno incommunicado tajno pridržanje, brez kakršnih koli jamstev, ki predstavlja tudi prisilno izginotje. Sodišče v povezavi s tajnimi izročitvami predstavi, da so države podpisnice Evropske konvencije za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin skladno s svojimi obveznostmi, če so vedele ali bi morale vedeti, da tuji agenti na njihovem ozemlju posameznikom kršijo človekove pravice. Prav tako so odgovorne za kršitev konvencijskih določil, če dopustijo odstranitev posameznika s svojega ozemlja v tujo državo, ko so podani razumni razlogi za domnevo, da obstoji realno tveganje, da bo posameznik, če bo prepeljan v tujo državo, soočen z očitnimi kršitvami konvencijskih pravic oziroma izpostavljen ravnanjem, nasprotnim z določili Evropske konvencije za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Države pogodbenice v domačih postopkih niso izvedle učinkovitih preiskav v zatrjevana dejanja in niso nudile pritožnikom učinkovitih pravnih sredstev, s katerimi bi se odkrile in kaznovale odgovorne osebe, pritožnikom pa bi bila dodeljena odškodnina. V postopku pred ESČP so se sklicevale na državno tajnost, ali prikazovale napačen potek dogodkov. V primerih tajnih izročitev je Sodišče odločilo, da so države, ki so na kakršenkoli način, aktivno ali pasivno sodelovale pri programu tajne izročitve CIA odgovorne za procesno in materialno kršitev 3. in 5. člena Konvencije, 8. člena in 13. člena v povezavi s 3., 5. in 8. členom Konvencije. Pri pritožnikih, prepeljanih v zaliv Guantanamo pa še kršitev 1. odstavka 6. člena Konvencije. Sodišče je odločilo še, da država krši tudi 2. in 3. člen v povezavi s 1. členom Protokola št. 6 h Konvenciji, ko dopusti transfer posameznika in pri tem obstoji znatno in predvidljivo tveganje, da bo v tuji državi obsojen na smrtno kazen. V primerih, ko je država pridobila ustrezna diplomatska zagotovila, ki so odvrnila tveganja kršitev določb Konvencije, Sodišče pritožbe ni dopustilo. Ugotovitev kršitve konvencijskih določil je skladna tudi s predhodno sodno prakso ESČP.20172017-05-30 07:15:02Magistrsko delo/naloga92386VisID: 68738COBISS_ID: 15631185sl