Stiki med starši in otroki pod nadzorom tretjegaOkleščen, Špela (Avtor) Novak, Barbara (Mentor) otrokovi stikistiki otrok s staršistiki pod nadzoromtretja osebacenter za socialno delootrokova koristizvajanje stikovV slovenski zakonodaji stike pod nadzorom poznamo od leta 2004, vendar so jih sodišča v svojih odločbah določala že pred tem, centri za socialno delo pa so takšne odločbe upoštevali in takšne stike izvajali. Sedanja ureditev stikov pod nadzorom je pomanjkljiva, zaradi česar se v praksi pojavljajo težave. Zakon o zakonski zvezi in družinskih zadevah je najbolj pomanjkljiv pri izvajanju stikov pod nadzorom. Ne določa kdo je tista oseba, ki stik nadzoruje, kakšne so njene naloge pred, med in po nadzorovanju stikov, ne omejuje, za koliko časa lahko sodišče stike pod nadzorom določi, prav tako ni urejena prostorska problematika, v kakšnih prostorih naj se stiki izvajajo. V magistrski nalogi sem želela izpostaviti probleme, s katerimi se v praksi pri izvajanju stikov pod nadzorom tretjega soočajo centri za socialno delo, za katere sem izvedela pri obiskih obeh centrov, in predstaviti rešitve, ki so mi jih na teh obiskih predlagali. Res je, da predlog Družinskega zakonika Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti nekatere probleme na tem področju rešuje, vendar pa je vprašanje, če bo kdaj sprejet in bo zaživel v praksi. Konvencija o otrokovih stikih ponuja nekaj rešitev za odpravljanje teh težav, vendar je Slovenija še ni ratificirala. Morda bi bilo smiselno o tem koraku v prihodnosti še razmisliti. Cilj vseh sprememb in dopolnitev mora biti korist otroka. Gre za poglavitno načelo, ki je vodilo za ravnanje in postopanje v postopkih v zvezi z otrokom.20172017-05-18 07:15:07Magistrsko delo/naloga92315VisID: 68706COBISS_ID: 15631441sl