Pogledi vzgojitelja na dejavnike prikritega kurikuluma v vrtcuŠketa, Timeja (Avtor) Devjak, Tatjana (Mentor) Berčnik, Sanja (Komentor) prikriti kurikulumV diplomskem delu smo raziskovali, kakšni so pogledi vzgojiteljev na dejavnike prikritega kurikuluma v vrtcu. Ta se najpogosteje kaže pri vsakodnevnih dejavnostih, v komunikaciji z in med otroki ter pri rabi pohval, graj in pravil, predvsem pa se nanaša na dejavnosti dnevne rutine, pri katerih otroci nimajo ali pa se jim premalo dopušča možnost izbire. Prikriti kurikulum odraža naša lastna stališča, predsodke in subjektivne teorije, zato je refleksija te vednosti in lastnih osebnostnih vrednot predpogoj za pozitivno spreminjanje. Želeli smo raziskati, kateri so dejavniki prikritega kurikuluma, kakšni so pogledi vzgojitelja do dejavnikov prikritega kurikuluma v vrtcu, kakšna je povezanost med prikritim kurikulumom in subjektivnimi teorijami vzgojitelja, kako vzgojitelj oblikuje aktivno vlogo v komunikaciji z otrokom ter kakšen pomen imajo pri vzpostavljanju sporočil prikritega kurikuluma usmerjene in spontane dejavnosti. S pomočjo izbrane literature smo v teoretičnem delu odgovorili na vprašanja, ki nas zanimajo, izpostavili pa smo tudi morebitne dileme, ki se povezujejo s tematiko prikritega kurikuluma. V empiričnem delu diplomskega dela smo z deskriptivnimi in kavzalno neeksperimentalnimi metodami znanstvenega raziskovanja odgovorili na raziskovalna vprašanja. Zajeli smo neslučajnostne vzorce iz konkretne populacije, v katere smo vključili vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev z različno stopnjo izobrazbe, različnih generacij, zaposlenih v javnem in zasebnem vrtcu na istem krajevnem območju. Pri postopku zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, zbrane podatke pa smo kvantitativno obdelali in predstavili. Ugotovili smo, da so vzgojiteljem in pomočnikom najpomembnejši dejavniki prikritega kurikuluma povezani z medosebnimi odnosi, komunikacijo ter čustvenim stikom med njimi in otroki, premajhen pomen pa pripisujejo njihovi osebnosti in njihovim pričakovanjem, kar v največji meri vpliva na tista dogajanja v vrtcu, ki niso določena v uradnih dokumentih. Pri vzgajanju v ospredje postavljajo predvsem tiste cilje, s katerimi razvijajo komunikacijske spretnosti, samostojnost otrok in njihovo samozavest, najmanjšo pomembnost pa pripisujejo discipliniranju ter s tem tudi kaznovanju in prepovedovanju. Dnevna rutina poteka za vse otroke hkrati/istočasno. Možnost izbire je upoštevana samo pri izboru aktivnosti in pri oblikovanju prostora, kjer lahko otroci samostojno izražajo svoje želje in predloge. To bi se moralo spremeniti pri vseh dejavnostih dnevne rutine, tudi pri počitku, prehranjevanju, prehodih med dejavnostmi ter prihodih in odhodih otrok iz vrtca, kar pa zahteva od strokovnih delavcev pogostejše in podrobnejše načrtovanje posameznih dejavnosti.20172017-05-13 02:47:01Diplomsko delo/naloga92276COBISS_ID: 11536969sl