Psihološki vplivi priznanja krivde obdolžencaJošar, Katja (Avtor) Plesničar M., Mojca (Mentor) sporazumevanje o krivdipogajanja o priznanju krivdepriznanje obdolžencapsihološki vplivilažno priznanjekrivda.V letu 2012 je bila v Sloveniji sprejeta novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K), ki je prinesla kar nekaj novosti. Ena najbolj zanimivih oziroma odmevnih novosti je tudi uvedba instituta priznanja krivde (»plea bargaining«), ki je za naš kontinentalni sistem precej nenavadna. Kljub neusklajenosti z našim kazenskim sistemom se je institut počasi uveljavil, vendar ne brez nekaterih novih problemov in vprašanj. Po uvedbi instituta se veliko strokovnjakov sprašuje, kako pomembno je sploh še temeljno inkvizitorno načelo iskanja materialne resnice, ko pa lahko osumljeni prizna krivdo iz različnih razlogov, ne da bi se ozadje oziroma dejansko stanje sploh resnično raziskalo. V teh nekaj letih se je pokazalo, da se dogajajo anomalije, ki jih bo zagotovo težko popolnoma odstraniti, pa vendar k temu lahko veliko pripomorejo tožilci, sodniki in seveda zagovorniki, če si prizadevajo odkriti resnico. V magistrskem delu je na kratko predstavljen institut sporazumevanja o priznanju krivde z najbolj značilnimi prednostmi in slabostmi. V nadaljevanju so predstavljeni odgovori, kaj lahko vpliva na nedolžnega obdolženca, da krivdo prizna ali je ne prizna, ter kaj lahko vpliva na krivega obdolženca, da krivdo prizna ali ne prizna. Predstavljeni so psihološki dejavniki, ki pomembno vplivajo na odločitev obdolženca, če je ta kriv ali nedolžen. Veliko dejavnikov namreč vpliva na razmišljanje obdolženca v kazenskem postopku. Obdolženec, tako kriv kot nedolžen, ves čas tehta, kaj je boljše zanj, problemi pa se pojavijo predvsem zaradi različnih prisil. V kazenskem postopku so pomembne tudi vloge oseb, ki obdolženca spremljajo skozi postopek, in sicer policistov, tožilcev in sodnikov. Te osebe namreč želijo odkriti resnico, zato na različne načine ves čas pritiskajo na obdolženca in uporabljajo različne tehnike izpraševanja, da bi dobili realno sliko kaznivega dejanja. Obdolženec ima zaradi tega ves čas občutek podrejenosti, zato so odločitve o priznanju zanj še toliko težje. Na odločitve obdolženca vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so družina, starost, predkaznovanost, status in še bi lahko naštevali. Končno pa je vedno pomembno, da je sodnik vesten in korekten ter pozoren na to, da je priznanje podano skladno s pogoji, ki jih določa zakon.20172017-05-04 07:15:12Magistrsko delo/naloga91987VisID: 68687COBISS_ID: 15597649sl