Preprečevanje zapletov pri bolniku z uvedenim radialnim arterijskim katetrom: pregled literatureRutnik, Snježana (Avtor) Ravljen, Mirjam (Mentor) invazivne meritve krvnega tlakalaboratorijska analiza arterijske krvipreprečevanje zapletovoddelek za intenzivno zdravljenjeUvod: Najpogostejše indikacije za uvajanje arterijskega katetra so potreba po pogosti kontroli parametrov v plinski analizi arterijske krvi, laboratorijskih izvidih krvnih vzorcev in pričakovane spremembe arterijskega krvnega tlaka bolnika. Zapleti v povezavi z uvedenim arterijskim katetrom so številni. Pogoste so netočne meritve pri invazivni metodi merjenja krvnega tlaka in netočni laboratorijski izvidi arterijske krvi. Za preprečevanje zapletov v povezavi z arterijskim katetrom je v največji meri odgovorna zdravstvena nega. Namen: Namen diplomskega dela je na teoretični ravni predstaviti preprečevanje zapletov pri bolniku z uvedenim radialnim arterijskim katetrom. Cilj je prikazati posebnosti nadzora in rokovanja z uvedenimi radialnim arterijskim katetrom ter oblikovanje navodil za delo. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s sistematičnim pregledom ter analizo enot znanstvene in strokovne literature v angleškem in slovenskem jeziku. Iz raziskovanja omenjene literature smo izpeljali rezultate diplomskega dela. Temeljno literaturo v angleškem jeziku smo iskali po podatkovnih bazah CINAHL in PubMed med leti 2006 in 2016. Literaturo v slovenskem jeziku smo iskali s pomočjo vzajemne bibliografsko-kataloške baze podatkov COBIB.SI med leti 2006 in 2016. Pregledali smo še zbornike strokovnih srečanj za medicinske sestre. Rezultati: Rokovanje z arterijskim katetrom brez zapletov je cilj na poti izboljševanja kakovosti in varnosti, kar v praksi pomeni obravnavo bolnika z uporabo metod, ki temeljijo na znanstvenih dokazih in ki jo izvajajo ustrezno usposobljeni izvajalci. Priporočena pogostost nadzora uvedenega radialnega arterijskega katetra je vsaj enkrat v delovni izmeni. Netočni rezultati laboratorijske analize arterijske krvi so posledica kontaminacije krvi, prisotnost zračnik mehurčkov v epruveti ter napačno rokovanje pred in med transportom. Dodajanje heparina v infuzijsko raztopino za prebrizgovanje arterijskega katetra pri večini bolnikov ni potrebno. Z dokazi podprta znanja se najlažje prenašajo v prakso s pomočjo navodil za delo, dostopnih v elektronski obliki in kontrolnih list ob postelji bolnika, ki služijo za dokumentiranje, poročanje in tudi za nadaljnje raziskovanje za izboljšanje varnosti in kakovosti obravnave. Razprava in zaključek: Raziskovanje v zvezi z rokovanjem z uvedenim arterijskim katetrom v vsakodnevno prakso je potrebno. S tem se doseže izboljšanje varnosti in kakovosti zdravstveno-negovalne obravnave bolnika, osredotočanje na bolnika, pridobivanje novega znanja ter prenašanje znanja in novih dognanj v prakso.20172017-04-22 07:15:48Diplomsko delo/naloga91831VisID: 65772COBISS_ID: 5257067sl