<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ANALIZA INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA IN VARSTVA OSEBNIH PODATKOV</dc:title><dc:creator>VESEL,	MAJA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Polonca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: demokratična država</dc:subject><dc:subject>človekova pravica</dc:subject><dc:subject>dostop do informacij javnegaznačaja</dc:subject><dc:subject>test javnega interesa</dc:subject><dc:subject>upravni postopek</dc:subject><dc:subject>varstvo osebnih podatkov</dc:subject><dc:description>Dostop do informacij javnega značaja je izjemnega pomena za vsako sodobno
demokratično državo, ki želi svojim prebivalcem in pravnim osebam ter pravzaprav vsem,
ki jih zanima delovanje državnega aparata, zagotoviti preglednost njenega delovanja. Prav
tako je pravica dostopa do informacij javnega značaja temeljna človekova pravica, ki v
svetovnem merilu doživlja neverjeten razcvet. Informacije javnega značaja in varstvo
osebnih podatkov obravnavata pomembni ustavno varovani človekovi pravici, ki sta tudi
zelo povezani in se med sabo prepletata. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja
omogoča prost dostop ter uporabo vsakomur – ni nikakršnih omejitev. Prosto dostopne so
pravnim ali fizičnim osebam. Zakon o varstvu osebnih podatkov pa določa, da je osebni
podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, pri čemer mora biti posameznik
določena ali določljiva fizična oseba. Zakon torej varuje samo tiste podatke, za katere
vemo, kateri osebi pripadajo oziroma je ta oseba vsaj določljiva. Informacije javnega
značaja in varstvo osebnih podatkov sta dve različni ustavni pravici, ki sta si v koliziji.
Takšne vrste kolizij se razrešujejo v upravnem postopku.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-04-05 11:50:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91424</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 12301</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
