<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zaznava tuje arome v medu pri potrošnikih in šolanih preskuševalcih</dc:title><dc:creator>Gramc,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>med</dc:subject><dc:subject>cvetlični med</dc:subject><dc:subject>gozdni med</dc:subject><dc:subject>potrošniki</dc:subject><dc:subject>preskuševalci</dc:subject><dc:subject>senzorična sprejemljivost</dc:subject><dc:subject>senzorične lastnosti</dc:subject><dc:subject>aroma</dc:subject><dc:subject>tuja aroma</dc:subject><dc:subject>senzorično ocenjevanje</dc:subject><dc:subject>senzorične metode</dc:subject><dc:subject>9-točkovna hedonska lestvica</dc:subject><dc:subject>razvrščanje po všečnosti triangel</dc:subject><dc:subject>vrednotenje napak</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je bil ugotoviti, ali potrošniki lahko prepoznajo prisotne morebitne napake arome v dveh vrstah medu, ki ju dobro poznajo. V cvetlični in gozdni med smo dodali tri različne arome za živila (po ananasa, dimu in timijanu), v manjši in večji koncentraciji. Pri ocenjevanju je sodelovalo 70 potrošnikov in panel šolanih preskuševalcev. Pri potrošnikih smo uporabili tri različne senzorične metode: preskus triangel, ocenjevanje všečnosti z 9-točkovno hedonsko lestvico in razvrščanje po všečnosti. Potrošniki so izpolnjevali tudi anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo preverjali njihove navade uživanja medu in poznavanje medu. Pri šolanem panelu smo uporabili dve senzorični metodi: preskus triangel in ocenjevanje medu z vrednotenjem napak. Na osnovi senzorične ocene in statistične obdelave podatkov smo ugotovili, da so tako potrošniki kot tudi šolan panel najbolje ocenili oba kontrolna vzorca (C10 in G10), brez dodanih arom. Najslabše so bili ocenjeni vzorci medu z dodano aromo po dimu. Ugotovili smo še, da med moškimi in ženskami, ki so sodelovali v potrošniškem panelu, ni razlik v zaznavi tuje arome v medu. Prav tako smo potrdili, da potrošniki dveh starostnih skupin podobno zaznavajo tujo aromo v medu. S pomočjo fizikalno-kemijske analize smo preverjali vsebnost vode in električno prevodnost v določenih vzorcih medu. Rezultati so pokazali, da vsi preverjeni vzorci cvetličnega in gozdnega medu ustrezajo predpisanim vrednostim v Pravilniku o medu (2011) in da dodatek arome ni vplival na spremembo teh dveh parametrov.</dc:description><dc:publisher>[K. Gramc]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-04-05 10:42:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91422</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 638.16:543.92</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 130617</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4768120</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
