<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Optimizacija toplotne obdelave zlitine A356.0</dc:title><dc:creator>Fekonja,	Sašo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Markoli,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>livne aluminijeve zlitine</dc:subject><dc:subject>toplotna obdelava</dc:subject><dc:subject>izločevalno utrjevanje</dc:subject><dc:subject>T6</dc:subject><dc:subject>natezni preizkus</dc:subject><dc:subject>SEM</dc:subject><dc:subject>EDS</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil raziskati problematiko premajhnega raztezka in njegovega nihanja pri določenih ulitkih, ki jih izdeluje podjetje Talum, d. d. V ta namen smo podrobneje proučevali dosežene kemijske sestave ulitkov in njihovo toplotno obdelavo. Ulitki so liti po tehnologiji nizkotlačnega litja in toplotno obdelani po režimu toplotne obdelave T6, ki vključuje raztopno žarjenje, gašenje in umetno staranje pri povišani temperaturi. V teoretičnem delu so podane osnovne informacije o livnih aluminijevih zlitinah, podrobneje o skupini 3xx.x, v katero spada tudi obravnavana zlitina, teoretične osnove priprave materiala in nizkotlačnega litja ter toplotne obdelave. V eksperimentalnem delu je predstavljen potek raziskav, ki so bile opravljene v okviru tega magistrskega dela. Za izvedbo raziskav smo uporabili osem ulitkov iz podjetja Talum, d. d. Dva sta ostala v litem stanju, dva smo preiskovali po raztopnem žarjenju, dva po celotni toplotni obdelavi v podjetju Talum, d. d., na dveh pa smo na Naravoslovnotehniški fakulteti izvedli lastno toplotno obdelavo. Iz ulitkov smo izrezali standardne preizkušance za natezni preizkus, s pomočjo svetlobne mikroskopije pregledali mikrostrukturo, izvedli kemijsko analizo s pomočjo energijske disperzijske spektroskopije in pregledali prelome nateznih preizkušancev s pomočjo vrstične elektronske mikroskopije. Po analizi rezultatov smo ugotovili, da nam je z lastno toplotno obdelavo sicer uspelo povišati raztezke, vendar pa sta se preveč zmanjšali natezna trdnost in meja plastičnosti, ki nista dosegali vrednosti, predpisanih s strani kupca. Nadalje smo ugotovili, da pri vseh ulitkih kemijska sestava odstopa od predpisane, kar lahko negativno vpliva na raztezek. Pri analizi prelomov smo ugotovili poroznost v vseh nateznih preizkušancih, kar prav tako negativno vpliva na raztezek.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-03-26 07:15:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91233</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 50529</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
