<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Empirična evalvacija procesa avtomatske  klasifikacije sentimenta na finančni domeni</dc:title><dc:creator>RUTAR,	SAŠO	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Robnik Šikonja,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mozetič,	Igor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>analiza sentimenta</dc:subject><dc:subject>strojno učenje</dc:subject><dc:subject>rudarjenje mnenj</dc:subject><dc:subject>Twitter</dc:subject><dc:subject>obdelava naravnega jezika</dc:subject><dc:subject>klasifikacija</dc:subject><dc:subject>metoda podpornih vektorjev</dc:subject><dc:subject>empirična evalvacija</dc:subject><dc:subject>finančno trgovanje</dc:subject><dc:subject>delnice</dc:subject><dc:description>V tem diplomskem delu obravnavamo specifične vidike sistema za avtomatsko analizo sentimenta v tvitih. Naš sistem za analizo sentimenta temelji na tehnikah strojnega učenja in tekstovnega rudarjenja, kot sta predstavitev besedil z vrečami besed in metoda podpornih vektorjev. S sistemom obdelamo podatkovni tok kratkih sporočil (tvitov) na temo finančnih trgov, specifično na temo trgovanja z delnicami, v razponu dveh let. Vsako sporočilo avtomatsko klasificiramo v pozitivni, negativni ali nevtralni razred, kar predstavlja sentiment oziroma stališče do delnice, ki je omenjena v sporočilu. Sentiment torej v našem primeru odraža stališče govorca in v primeru pozitivnega ali negativnega razreda predstavlja nagib k nakupu ali prodaji delnice. 

Za izgradnjo klasifikacijskega modela uporabimo relativno velik nabor označenih podatkov, ki sestoji iz približno pol milijona tvitov, ki so jih ročno označili eksperti. Za potrebe analize smo razvili evalvacijsko platformo in pripadajočo metodologijo, ki nam omogoča, da z zaporedjem poskusov lahko odgovorimo na številna vprašanja, ki se pojavijo pri aplikacijah analize sentimenta v industrijskih okoljih. Pri analizah upoštevamo časovno sosledje sporočil v podatkovnih tokovih in tako omogočimo sprotno merjenje uspešnosti sistema tudi v produkcijskih okoljih. 

Rezultati analize nam med drugim razkrijejo (i) najprimernejši algoritem za klasifikacijo, (ii) optimalno velikost in vzorčenje (redčenje) podatkov za ročno označevanje, (iii) odvisnost med uspešnostjo klasifikacije in časovno oddaljenostjo od označenih primerov, (iv) vpliv prisotnosti duplikatov v podatkih in (v) obnašanje izbrane klasifikacijske metode v območju negotovosti ob hiper ravnini klasifikatorja z metodo podpornih vektorjev.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2017-03-24 13:32:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>91200</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 17822</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
