Vseživljenjski odtis nosečnosti – vpliv prenatalnega stresa na otrokov duševni in čustveni razvojMrak, Monika (Avtor) Mivšek, Ana Polona (Mentor) prenatalni stresrazvoj plodakognitivni izidinevrološki razvojUvod: Otrok je v času razvoja v maternici zelo dovzeten za škodljive vplive iz okolja. Med te škodljive dejavnike sodi stres, ki jev času nosečnosti odgovoren za povečano tveganje za nastanek čustvenih stisk pri še nerojenem otroku. Izpostavljenost stresu vpliva na razvoj in organizacijo živčnega sistema. Posledice prenatalnega stresa so motnje avtističnega spektra, hiperaktivnostne in pozornostne motnje, shizofrenija, čustvene in vedenjske motnje, depresivne in anksioznostne motnje. Namen: Pregledati zadnje, na dokazih temelječe študije, ki prikazujejo najnovejše rezultate s področja prenatalnega maternalnega stresa in njegovega vpliva na plod ter posledic, ki so prisotne kasneje v življenju posameznika. Metode dela:Uporabljena je bila deskriptivna ali opisna metoda dela s sistematičnim pregledom, oceno in analizo tujeter domače znanstvene in strokovne literature. Podatki so bili združeni in obdelani po principu meta-sinteze. Literatura je bila najdena s pomočjo združevalnega iskalnika DiKUL ter baz podatkov Cinahl, Medline, ScienceDirect, Pediatric Research, PubMed. Izbor zadetkov je bil omejen na izborne kriterije: starost članka, dostopnost celotnega besedila, vsebinska ustreznost vira, namen proučevanja, v slovenskem in angleškem jeziku. Rezultati: Otroci, ki so bili v času nosečnosti izpostavljeni stresu, imajo povišano količino kortizola v vzorcu sline, kar kaže na spremembe v razvoju živčevja in žlez z notranjim izločanjem. To sta dokazali dve metodološko močni študiji. 13 študij, od tega dve metodološko zelo močni, ostale pa so bile razvrščene v II. in III. kategorijo, so dokazale, da je izpostavljenost stresu v času nosečnosti dejavnik tveganja za razvoj hiperaktivnostnih motenj in motenj pozornosti, motenj avtističnega spektra, shizofrenije, depresije ter anksioznosti pri otroku kasneje v življenju. Prenatalni stres ima večji vpliv na moške potomce, ki so izpostavljeni stresu v drugi polovici nosečnosti. Mehanizmi delovanja in prenosa stresa še niso povsem jasni, raziskovalci pa poudarjajo pomen večjega števila metodološko močnih študij.20172017-03-13 09:30:00Diplomsko delo/naloga91036VisID: 65575COBISS_ID: 5228651sl