<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga medicinske sestre pri nefarmakološki obravnavi otrok in mladostnikov z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo</dc:title><dc:creator>Močnik,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotirov,	Dejan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>motnja pozornosti s hiperaktivnostjo</dc:subject><dc:subject>nefarmakološko zdravljenje</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:description>Uvod: Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo spada v skupino vedenjskih in čustvenih motenj. Odkrita je pri približno 3 do 5 % šoloobveznih otrok. Trije osnovni simptomi so pomanjkljiva in zlahka odvrnljiva pozornost, impulzivnost in hiperaktivnost. Med dejavnike nastanka štejemo biokemične, genetske in nevrološke, diagnosticiranje pa poteka na podlagi simptomov. Kompleksnost problema zahteva celosten pristop, zavračanje farmakološkega zdravljenja s strani nekaterih posameznikov pa nas spodbuja k raziskovanju nefarmakoloških pristopov obravnave. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati, katere nefarmakološke metode za obravnavo otrok in mladostnikov z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo poznamo, kakšna je njihova uspešnost ter kakšno vlogo ima pri obravnavi medicinska sestra. Metode dela: Uporabljena je deskriptivna metoda dela. Literatura je bila iskana s pomočjo bibliografskega servisa COBISS.SI ter v bibliografskih bazah CINAHL in MEDLINE. Članki so bili izbrani po pregledu vsebine izvlečka glede relevantnosti, prosti dostopnosti celotnega članka ter časovni omejitvi objave od leta 2006 dalje (razen štirih virov zaradi vsebinske pomembnosti). Rezultati: Nefarmakološki pristopi pri obravnavi motnje so: kognitivno-vedenjska terapija, kjer se posameznik uči obvladovanja svojega vedenja; nevrofeedback metoda, kjer posameznik vpliva na lastno možgansko aktivnost in se jo uči obvladovati; starševski programi, kjer se starši učijo različnih vedenjskih in vzgojnih strategij. Poleg teh metod pa vrsta raziskav potrjuje vpliv prehrane, telesne dejavnosti, spalnih navad in vzorcev ter načina preživljanja prostega časa in ureditve okolja na simptome motnje. Vloga medicinske sestre se po navajanju različnih tujih avtorjev kaže predvsem v povezovanju celotne obravnave in posameznih strokovnjakov med seboj ter z družino in otrokom. Pomembno je, da z otrokom ustvari odnos, ki temelji na zaupanju in spoštovanju ter mu pomaga do boljše samozavesti. Prav tako je velik poudarek na podpori otrokove družine. Razprava in zaključek: Nefarmakološke metode, kot so kognitivno-vedenjska terapija, starševski programi in nevrofeedback v povezavi z zdravim življenjskim slogom in bivalnim okoljem ter dobro organizacijo družinskega življenja, imajo lahko izredno pozitiven vpliv na otroka z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. Medicinska sestra naj pri obravnavi deluje zdravstveno-vzgojno; v podporo celotni družini; aktivno pa naj deluje tudi v skupnosti, kjer naj se zavzema za zdravo okolje in motivira ljudi za zdrav življenjski slog. Uspešno lahko deluje tudi v šolskem okolju.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-03-13 09:22:55</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>91033</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 65584</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5226347</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
