Socialna varnost "prekarnih delavcev"Bagari, Sara (Avtor) Strban, Grega (Mentor) Štiblar, Franjo (Komentor) prekarno delo – fleksibilnost – atipične oblike dela - socialna varnost – socialna zavarovanja - samozaposlenost – prikrito delovno razmerjePrekarno delo ni pravni termin. Za prekarno delo gre, ko delo ni dolgotrajno, je negotovo, delavcu pa ne zagotavlja dostojnega preživetja. Največkrat gre za opravljanje dela preko pogodb civilnega prava. Prekarno delo se v takih primerih praviloma opravlja v prikritem delovnem razmerju: gre za razmerje, ki se v nasprotju z določbami ZDR-1, opravlja preko pogodb civilnega prava, čeravno so v razmerju izpolnjeni vsi elementi delovnega razmerja in bi zato delavec in delodajalec za takšno opravljanje dela morala skleniti pogodbo o zaposlitvi. Delodajalci takšne oblike (nezakonitega) zaposlovanja največkrat izberejo z namenom znižanja stroškov dela, kar pa ima za posledico nižjo delovno in socialno varnost delavcev, ki delajo v takšnih oblikah. Največjo skupino prekarnih delavcev predstavljajo samozaposleni, znotraj teh pa samostojni podjetniki (s.p.). Sistem socialne varnosti je v Sloveniji urejen enotno za delavce in samozaposlene. Pomembna razlika je v tem, da samozaposleni sami plačujejo celotne prispevke za socialno varnost, medtem, ko je v delovnem razmerju ta dolžnost razdeljena med delavca in delodajalca. Prav tako je različno urejena najnižja in najvišja prispevna stopnja, ki je pri samozaposlenih omejena. Samozaposlenim pa se odrekajo tudi druge socialne pravice, kot so npr. plačan dopust, regres, odpravnina… V največji meri to prizadene samozaposlene, ki delajo v prikritem delovnem razmerju (t.i. navidezno samozaposleni) in ekonomsko odvisne osebe (samozaposleni, ki najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika), katerih položaj je bolj primerljiv običajnemu delavcu, kot gospodarski enoti – samostojnemu podjetniku.20172017-02-27 12:31:32Magistrsko delo/naloga89167VisID: 68615COBISS_ID: 15446609sl