Psihološke značilnosti storilcev kaznivih dejanj kot merilo za odmero kazenske sankcijeCotič, Nika (Avtor) Možina, Damjan (Mentor) Psihološke značilnosti storilcevAristotelDavid Humeteorija značajakrivdanagibokoliščine kaznivega dejanjastorilčevo obnašanje po dejanjuolajševalne in obteževalne okoliščinekazenska sankcijaV svojem magistrskem delu raziskujem, kako psihološke značilnosti storilcev kaznivih dejanj vplivajo na izid kazenskega postopka. V uvodnem poglavju zato najprej naredim pregled raziskav in teorij, s katerimi so strokovnjaki ugotavljali kakšen je psihološki profil kriminalcev. Kljub uveljavljenemu konceptu kaznovanja storilca za njegovo dejanje, nekateri pravni teoretiki in filozofi v svojih razpravah v ospredje postavljajo storilčev značaj. Prvi, ki je izpostavil pomen človekovih psiholoških značilnosti, je bil Aristotel. V 18. stoletju nato filozof David Hume razvije teorijo o izvoru krivde iz človekovega značaja, njegove ideje pa v drugi polovici 20. stoletja dodelajo teoretiki značaja. Predstavitvi njihovih idej sledijo argumenti, ki zavračajo njihovo uporabo v praksi. V zadnjem delu analiziram pojav psiholoških značilnosti v slovenski kazenski zakonodaji in sodni praksi. Razdelim jih na pet skupin: psihološke značilnosti kot element krivde, nagib iz katerih je storilec storil dejanje, okoliščine kaznivega dejanja, storilčevo obnašanje po storjenem dejanju ter druge storilčeve lastnosti.20172017-02-27 12:31:29Magistrsko delo/naloga89166VisID: 68613COBISS_ID: 15447121sl