<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Bioklimatsko načrtovanje trajnostnih in podnebno pogojenih sodobnih stavb</dc:title><dc:creator>Štupar,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajek,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>bioklimatsko načrtovanje</dc:subject><dc:subject>pasivno solarna arhitektura</dc:subject><dc:subject>bioklimatski potencial</dc:subject><dc:subject>montažne lesene hiše</dc:subject><dc:subject>akumulacijska toplotna masa</dc:subject><dc:subject>potreba po ogrevanju in ohlajevanju</dc:subject><dc:description>V nalogi je predstavljen proces bioklimatskega načrtovanja enodružinskih montažnih lesenih stavb na treh različnih lokacijah z drugačnimi podnebnimi značilnostmi (Ljubljana, Trbiž in Trst). Cilj je bil prikazati kako stavbe z enakimi izhodiščnimi pogoji, zaradi različne lokacije, zahtevajo drugačne načrtovalske ukrepe. Pri določitvi ustreznosti posameznega ukrepa smo se osredotočili na porabo energije (za ogrevanje in/ali ohlajevanje). Kot orodje za načrtovanje smo uporabili ukrepe pasivno solarne arhitekture, ki temeljijo na selektivni kontroli energetskih dobitkov in izgub. Načrtovanje smo prikazali s tremi stopnjami modeliranja, pri tem smo za analize uporabili programsko orodje EnergyPlus. Na prvi stopnji smo analizirali osnovne pasivne ukrepe, kot so oblika stavbe, orientacija in delež zasteklitve. Analize so pokazale medsebojno primerljivost lokacij, saj smo na prvi stopnji energetske izgube želeli kar se da zmanjšati. Analize oblike in razporeditev transparentnih površin, analiza načina in deleža senčenja ter barva fasade, ki pomenijo drugo in tretjo stopnjo modeliranja so pokazale drugačne rezultate. Stavbe na različnih lokacijah namreč zahtevajo drugačne optimalne načrtovalske ukrepe. Opravili smo še analizo o vplivu dodatne termične mase v stavbi. Zanimala sta nas sprememba neto potrebne energije za delovanje stavbe in temperaturni odziv stavbe v prostem teku. V splošnem je imela dodatna termična masa pozitiven vpliv, vendar učinek ni bil povsod enak. Zaradi želje to tematiko približati splošni javnosti, smo na koncu oblikovali informativno brošuro, ki preprosto predstavi primerne načrtovalske ukrepe v povezavi z lokacijo. Z nalogo smo tako poudarili uporabnost bioklimatskega načrtovanja ter pomembnost povezave med načrtovanjem stavbe, lokacijo (podnebjem) in možnimi energetskimi prihranki.</dc:description><dc:publisher>[N. Štupar]</dc:publisher><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-02-27 12:08:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>89158</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 620.92:628(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7989857</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
