<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Babiška nujna stanja</dc:title><dc:creator>Šmalc,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jug Došler,	Anita	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zakšek,	Teja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poporodna krvavitev</dc:subject><dc:subject>preeklampsija</dc:subject><dc:subject>fetalni distres</dc:subject><dc:subject>izpadla popkovnica</dc:subject><dc:description>Uvod: Porod je v človeškem življenju dogodek, ki je mnogokrat preprost, včasih pa se lahko zaplete in ogrozi tako otroka kot mamo. Kljub razvoju v porodništvu in babištvu se incidenca babiških nujnih stanj ni bistveno spremenila. V določenem odstotku pa tudi pri porodu, pri katerem ne pričakujemo zapletov, pride do stanj, ko je potrebno ukrepati dovolj hitro in premišljeno, saj sta ogrožena tako mati kot otrok. Taka stanja imenujemo babiška nujna (urgentna) stanja. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti nekatera od babiških nujnih stanj in raziskati možnosti, da se ob njihovi pojavnosti ob pravočasnem in strokovno ustreznem ukrepanju preprečijo oz. zmanjšajo posledice le-teh. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo pregleda strokovne in znanstvene literature domačih in tujih avtorjev, ki se ukvarjajo s problematiko različnih babiških nujnih stanj. Rezultati: Babiška nujna stanja zajemajo širok spekter različnih odstopanj od normalnega, fiziološkega naravnega poroda. Poporodna krvavitev je vzrok za 25 % vseh smrti mater in skoraj za polovico poporodnih maternalnih smrti je vzrok PPK. Hipertenzivna obolenja v času nosečnosti so še danes najpogostejši zaplet nosečnosti. Prevalenca vseh oblik hipertenzije v času nosečnosti ostaja še vedno enaka, hudih oblik hipertenzije pa je danes manj. Fetalni distres je najpogosteje posledica slabše nutritivne in respiratorne sposobnosti posteljice, katere sposobnost po 40. tednu hitro upada. Lahko pa se pojavi tudi zaradi oviranega pretoka krvi skozi popkovnico. Incidenca prolapsa popkovnice v povprečju znaša med 1,4 in 6,2 primerov na 1000 nosečnosti. V prvi polovici 20. stoletja je bil odstotek mrtvorojenosti oz. fetalne smrti zaradi prolapsa popkovnice od 32 do 47-odstoten. Po zadnjih podatkih je odstotek perinatalne umrljivosti zaradi prolapsa manjši od 10 %. Razprava in sklep: Babiška nujna stanja so kljub hitremu razvoju v babištvu in porodništvu še vedno aktualen problem, s katerim se babica dnevno srečuje v praksi. Pojavnost vseh štirih omenjenih babiških nujnih stanj ostaja zadnja desetletja sorazmerno enaka, izboljšali pa so se zdravljenje, obravnava in končni izid prizadetih nosečnic, porodnic in otrok. Ocenjujemo, da mora babica prav tako kot zdravnik poznati patofiziologijo teh urgentnih stanj, jih takoj prepoznati ter ustrezno reagirati.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-02-15 07:20:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>89089</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 65574</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5228395</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
