<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Testiranje pretvorniških naprav s simulatorji v realnem času in metodami HIL</dc:title><dc:creator>Frank,	Jani	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažič,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>razvoj</dc:subject><dc:subject>simulacije</dc:subject><dc:subject>testiranje</dc:subject><dc:subject>HIL</dc:subject><dc:subject>implementacija</dc:subject><dc:subject>regulacija</dc:subject><dc:subject>statični kompenzator</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava postopke za razvoj in testiranje visoko tehnoloških izdelkov, ki se vgrajujejo v razne sisteme ali podsisteme elektroenergetskega omrežja. 
Namen dela je, da se na testnem primeru pokaže, kako lahko s pomočjo ustrezne opreme za izvajanje simulacij v realnem času ter postopkov testiranja opreme v zanki (HIL) preverimo delovanje posameznih podsklopov naprave, še preden jo preizkusimo v realnem obratovanju. 
Za testiranje bomo uporabili simulatorje za izvajanje simulacij v realnem času ter s tem povezane metode HIL, ki v zadnjem času vedno bolj prihajajo do izraza. Ker so tovrstne metode testiranj izredno pomembne za prihodnost in imajo številne prednosti pred običajnimi, jih bomo tu nekoliko bolj predstavili.
Problematika, ki potrjuje potrebo po teh metodah, bo nekoliko poudarjena v uvodu. Poglavji dve in tri nato s predstavitvijo postopkov in orodij naprej sledita obravnavi. Ravno zaradi tega, ker do sedaj na področju slovenske literature ni bilo veliko prispevkov na temo razumevanja uporabnosti teh metod, smo se odločili, da poglavji dve in tri nekoliko razširimo in posplošimo. Orodja, postopke in metode, ki so v teh dveh poglavjih opisani, lahko uporabimo za razvoj in testiranje tudi drugih sistemov in naprav v EES. Učinkovitost teh orodij in metod je bila preverjena na konkretnem primeru testiranja regulatorja statičnega kompenzatorja. 
V konkretnem primeru smo si za cilj izbrali razvoj regulatorja za statični kompenzator, ki ga bomo kasneje implementirali na DSP-ju in testirali. Pri samem testiranju bomo uporabili orodja, ki bodo podrobneje opisana v drugem poglavju, ter metode, ki so opisane v tretjem. Napravo in njeno delovanje ter testni sklop, bomo v četrtem poglavju najprej predstavili, kasneje pa v petem še opisali postopke implementacije regulacijskega algoritma na DSP. V tem istem poglavju bodo podane tudi sheme končnega regulatorja. V šestem poglavju bomo predstavili izbrani simulator in podali osnovne koncepte modeliranja. Na koncu tega poglavja bodo predstavljena tudi testna omrežja, kjer bodo podani tudi vsi podatki za izračun parametrov testnih omrežij. V sedmem poglavju bomo podali ugotovitve in komentirali rezultate. Glavno vodilo pri testiranju bo potrditev ustreznosti izdelka, katerega sprejemljivost in kakovost moramo ovrednotiti. V zadnjem, zaključnem poglavju bomo razložili, kaj bi lahko pri regulacijskem algoritmu izboljšali ter podali nove ideje za nadaljnje delo s simulatorji. Podali bomo tudi mnenje glede učinkovitosti uporabe metod in postopkov, ki smo jih med testiranjem nekoliko bolje spoznali.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-02-10 12:25:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>89069</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 35202</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
