<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Načini merjenja časa nošenja spinalnih ortoz</dc:title><dc:creator>Havoli,	Ajka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Josip	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>merjenje časa</dc:subject><dc:subject>spinalne korekcijse ortoze</dc:subject><dc:subject>adolescentna skolioza</dc:subject><dc:subject>senzorji</dc:subject><dc:subject>vprašalniki</dc:subject><dc:subject>objektivne metode</dc:subject><dc:subject>subjektivne metode</dc:subject><dc:description>Uvod: Konservativno zdravljenje skolioz zahteva upoštevanje predpisanega časa nošenja korekcijske ortoze. Za nadzor upoštevanja časa nošenja ortoze se uporabljajo objektivne in subjektivne metode. Med objektivne štejemo razne senzorje in naprave, ki s pomočjo zaznavanja temperature ali pritiskov beležijo čas nošenja korekcijske ortoze. Subjektivne metode vključujejo vprašalnike o času nošenja ortoze in počutju med tem, na katera odgovarja pacient sam ali s pomočjo staršev oziroma skrbnikov. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti objektivne in subjektivne metode merjenja časa nošenja spinalnih ortoz. Opisati in predstaviti želimo najbolj uporabljene vprašalnike, senzorje in naprave, ki se uporabljajo pri merjenju časa nošenja korekcijskih spinalnih ortoz. Metoda dela: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivne ali opisne metode dela. Uporabili smo pisne in elektronske vire, ki so zajemali področje objektivnih in subjektivnih metod merjenja časa nošenja korekcijskih spinalnih ortoz. Vključili smo naslednje strokovne baze podatkov: PubMed, Google Učenjak, ProQuest, Science Direct, Medline, BioMed Central. V diplomskem delu smo uporabili literaturo izdano v časovnem razponu od leta 1986 do leta 2016 v angleškem, slovenskem in nemškem jeziku.  Rezultati: Objektivne metode merjenja časa nošenja korekcijskih ortoz veljajo za bolj zanesljive kot subjektivne. Rezultati, ki jih podajo naprave in senzorji so preverljivi med tem ko s subjektivnimi metodami dobimo podatke s strani pacienta, katere ne moremo preveriti in tako niso stoodstotno zanesljive. Razprava in sklep: Mladostniki so med nošenjem korekcijske ortoze pod stresom zaradi same ortoze kot tudi zaradi izgleda hrbtenice in nesprejetosti med vrstniki. Zaradi vseh teh dejavnikov zavračajo nošenje korekcijske ortoze kar pa pripelje do neučinkovitega zdravljenja skolioze. Da bi imeli nadzor nad časom nošenja ortoze se poslužujemo objektivnih in subjektivnih načinov merjenja časa. Subjektivne metode so manj zanesljive, saj pacienti ne podajo pravilnih podatkov o nošenju ortoze, zato se bolj uporabljajo objektivne metode ali pa kombinacija objektivnih in subjektivnih. Podatke, ki nam jih poda senzor ali naprava lahko preverimo, jih zbiramo ter analiziramo in s pomočjo teh podatkov izboljšamo zdravljenje skolioze.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-02-05 07:19:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>89000</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 65551</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5219947</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
