<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Informiranost žensk o abdominalni dekompresiji ter njihovo zadovoljstvo z njo</dc:title><dc:creator>Senekovič,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mivšek,	Ana Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Njenjić,	Gordana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>abdominalna dekompresija</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:subject>porod</dc:subject><dc:subject>stališča žensk</dc:subject><dc:description>Uvod: Abdominalna dekompresija je ena izmed tehnik relaksacije, ki se jo uporablja v času nosečnosti za zmanjšanje pritiska v abdomnu, kar povzroči sprostitev abdominalne muskulature. Kot prvi jo je začel razvijati južnoafriški zdravnik Heyns okrog leta 1960. Izvedenih je bilo kar nekaj študij, ki so opisovale, da je abdominalna dekompresija učinkovita pri preeklampsiji ter zastoju rasti ploda. Vplivala naj bi na boljšo oceno po APGAR-jevi lestvici po porodu, povečala pretok krvi v posteljici ter posledično izboljšala oksigenacijo otrokovih možganov, znižala naj bi perinatalno umrljivost, pomagala pa naj bi tudi pri porodu, ki naj bi bil krajši ter manj boleč. Metode dela: V teoretičnem delu diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, v empiričnem pa kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Ta je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in je bila zasnovana kot kvantitativna anketna raziskava. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anonimni spletni anketni vprašalnik. Vzorčenje je bilo namensko. Rezultati: Abdominalno dekompresijo v Sloveniji pogosteje obiskujejo bolj izobražene ženske ter tiste, ki živijo v mestu. Prve informacije o njej dobijo najpogosteje v drugem ter tretjem trimesečju v šoli za starše. Nosečnost skoraj polovice (46 %) anketirank, ki je obiskovala dekompresijo, je bila fiziološka, ostale pa so se spopadale z vsaj eno zdravstveno težavo. Kar 90 % anketirank je dekompresijo začelo obiskovati v tretjem trimesečju, kakor jim je bilo tudi svetovano. Najbolj poznan pozitiven učinek dekompresije s strani anketirank je vpliv na zmanjšanje oteklin. Dobra polovica, kar 61 %, anketirank je izrazila strinjanje s trditvijo, da je dekompresija v celoti izpolnila njihova pričakovanja. Razprava in sklep: Rezultati raziskave so pokazali, da so ženske, ki so obiskovale abdominalno dekompresijo med nosečnostjo, dobro informirane o njej ter zadovoljne z njenimi učinki. V nadaljnjem raziskovanju bi bilo smiselno preveriti tudi obporodne izide žensk, ki so obiskovale dekompresijo, ter jih primerjati s tistimi, ki je niso, in na ta način potrditi morebitne učinke dekompresije na porod (trajanje in uporaba protibolečinskih sredstev) ter otroka (ocena po APGAR-jevi). Glede na dokazane ter morebitne pozitivne učinke in odsotnost stranskih učinkov bi bilo smiselno, da bi jo ženskam s težavami pogosteje priporočali tudi zdravstveni strokovnjaki.</dc:description><dc:date>2017</dc:date><dc:date>2017-02-03 10:52:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88990</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 65544</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5216875</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
