Obravnava slovstvene folklore v četrtem razredu osnovne šole v Obalno-Kraški regijiSavarin, Naja (Avtor) Saksida, Igor (Mentor) slovstvena folkloraljudsko slovstvoobravnava književnega besedila pri pouku književnostiljudska književnost Obalno-Kraške regijeberila za četrti razredDandanes smo s svetovnim spletom dobili veliko možnost posegati po znanju, hkrati pa pozabljamo na knjižnice, tiskane knjige in na zgodovino o kraju, v katerem preživimo največ časa. Otrok ne zanima več, kaj so počeli njihovi dedki in babice, kako so živeli ljudje nekoč, ker ne čutijo več povezanosti z domačim krajem, ko pa jih svetovni splet lahko poveže z daljnimi kraji. Učitelji imajo možnost, da učence že v nižjih razredih osnovne šole navdušijo nad zgodbami, ki so se dogajale v okolju, v katerem se otroci izobražujejo (npr. z razlagalnimi povedkami ali s spominskimi pripovedmi …). V magistrskem delu nas je zanimalo, ali učitelji četrtega razreda v pouk književnosti vključujejo književna besedila, ki niso del beril, in še posebej, ali vključujejo ljudska književna besedila z območja, na katerem poučujejo, konkretno iz Obalno-Kraške regije. V učnem načrtu za slovenščino iz leta 2011 se med vsebinami pojavi ljudsko književno besedilo šele v četrtem razredu, zato smo za kvantitativno raziskavo izbrali le učitelje četrtega razreda iz Obalno-Kraške regije, torej je bil način vzorčenja namenski. V raziskavi smo učitelje z anketnim vprašalnikom povprašali o obravnavi književnih besedil, vključevanju književnih besedil, ki jih ni v berilih, in o vključevanju književnih besedil, ki so nastala na območju, na katerem poučujejo, v pouk književnosti. Z izsledki raziskave smo želeli spodbuditi učitelje četrtega razreda k vključevanju ljudskega slovstva z območja, na katerem poučujejo. Z raziskavo smo jim ponudili podrobnejši vpogled v slovstveno folkloro iz Obalno-Kraške regije in s tem omogočili izbiro književnih besedil, ki jih lahko uporabijo pri pouku. To naj bi spodbudilo tudi učitelje višjih razredov, da nadaljujejo vključevanje ljudskega izročila v pouk književnosti. Ugotovili smo, da se slovstvena folklora pogosto pojavlja – še vedno se pripoveduje, še vedno se zapisuje in še vedno se objavljajo knjige, ki jo vsebujejo. Kljub temu, da slovstvena folklora Obalno-Kraške regije ni zastopana v berilih za četrte razrede, jo lahko učitelji najdejo v književnih delih, ki so omenjena v magistrskem delu. V raziskavi smo spoznali, da so učitelji, ki posegajo po književnih delih slovstvene folklore iz okolja, v katerem poučujejo, v manjšini.[N. Savarin]20162017-01-27 02:36:00Magistrsko delo/naloga88892UDK: 821.163.6:398:373.3(043.2)COBISS_ID: 11433289sl