Svoboda izražanja v novejši praksi ESČPMilavec, Laura (Avtor) Ribičič, Ciril (Mentor) svoboda izražanjaEvropsko sodišče za človekove praviceSlovenija pred ESČPkolizija človekovih pravicspori med novinarji in javnimi osebamiAvtorica najprej predstavi pravico do svobode izražanja, katera je ena izmed temeljnih pravic v demokratični družbi. 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah svobodo izražanja opredeljuje in določa pogoje, pod katerimi lahko države posegajo v uveljavljanje pravice. Avtorica nato analizira najnovejšo sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s svobodo izražanja in primere razvrsti glede na legitimne cilje, kateri morajo biti zasledovani, da bo poseg v pravico upravičen. Pregled sodne prakse razkriva širok domet in zaščito pravice do svobode izražanja. Iz sodne prakse izhaja tudi, da je potrebno omejitve svobode izražanja razlagati restriktivno, še zlasti tedaj, ko gre za politične razprave ali za razprave o drugih zadevah v javnem interesu. Pravica do svobode izražanja najpogosteje pride v kolizijo s pravico do zasebnosti in s pravico do časti in dobrega imena. Za vzpostavitev pravičnega ravnotežja med kolidirajočima pravicama morajo domača sodišča upoštevati merila, ki jih je v svoji sodni praksi izoblikovalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Republika Slovenija je bila zaradi kršitve 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah obsojena enkrat. Avtorica sodbo analizira ter obravnava tudi relevantne odločbe domačih sodišč. Avtorica zaključi z ugotovitvijo, da je obsodba Republike Slovenije vplivala na poznejšo sodno prakso Ustavnega sodišča v zvezi s pravico do svobode izražanja.20162017-01-13 15:41:53Magistrsko delo/naloga88521VisID: 67946COBISS_ID: 15367761sl