<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zasnova visoko učinkovitega fasadnega ovoja obstoječega poslovnega nebotičnika</dc:title><dc:creator>Božiček,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>poslovne stolpnice</dc:subject><dc:subject>fasadni ovoj</dc:subject><dc:subject>dinamična metoda izračuna</dc:subject><dc:subject>EnergyPlus</dc:subject><dc:subject>OpenStudio</dc:subject><dc:subject>zasteklitev</dc:subject><dc:subject>parametrične analize</dc:subject><dc:subject>energetska učinkovitost</dc:subject><dc:description>Poslovne stavbe spadajo v skupino nestanovanjskih stavb, kamor med drugim uvrščamo tudi bolnice, izobraževalne ustanove in nakupovalna središča. Dandanes so v urbanih področjih zelo pogoste visoke, večnadstropne stavbe, ki se jih najpogosteje označi kot stolpnice oz. nebotičnike. Kombinacija poslovne in visoke stavbe predstavlja zanimivo zmes, ki je posebna z vidika energijskih tokov v stavbi, kvalitete notranjega bivalnega okolja in simbolnega statusa stavbe, ki se pogosto izraža v estetskemu učinku njenega fasadnega ovoja. Stavbni ovoj – povezava med zunanjim in notranjim okoljem – ima pomemben vpliv na količino energije, potrebne za zagotavljanje ustreznega bivalnega okolja v stavbi. V magistrski nalogi s simulacijskim programom EnergyPlus analiziram, kako različni načrtovalski ukrepi na nivoju fasadnega ovoja vplivajo na porabo energije za ogrevanje in hlajenje obstoječe poslovne stolpnice. Izkazalo se je, da lahko s primerno zasnovanim fasadnim ovojem na omenjeni poslovni stolpnici dosežemo veliko zmanjšanje energije, potrebne za ogrevanje stavbe, medtem ko lahko potrebno energijo za hlajenje zmanjšamo le v manjši meri. V kolikor fasadnega ovoja z vidika porabe energije ne zasnujemo celostno, lahko potrebo po hlajenju krepko povečamo. Na podlagi rezultatov analiz porabe energije sem določil računski model z najprimernejšo zasnovo fasadnega ovoja z vidika energetske učinkovitosti stavbe. Na tem modelu sem nato preveril še vpliv prezračevanja s sistemom za vračanje toplote odpadnega zraka ter rezultate primerjal z modelom dejanskega stanja stavbe in s kazalniki energetske učinkovitosti nestanovanjskih stavb, ki jih predpisuje Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES). V primerjavi z izhodiščnim modelom se pri končnem modelu poraba energije, potrebne za hlajenje stavbe, zmanjša le za 1 %. Poraba letne potrebne toplotne energije se zmanjša za slabih 65 %, kar ne zadosti kriterijem PURES-a o maksimalni dovoljeni potrebni energije za ogrevanje stavbe. V primerjavi z mejno vrednostjo iz omenjenega pravilnika, stavba, kljub vsem ukrepom za zmanjšanje porabe energije, porabi za 49 % preveč toplotne energije!</dc:description><dc:publisher>[D. Božiček]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2017-01-13 02:26:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88509</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 699.86:692.23(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7879777</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
