<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Z didaktično igro razvijajmo predopismenjevalne zmožnosti</dc:title><dc:creator>Gašperič,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Saksida,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>porajajoča se pismenost</dc:subject><dc:subject>začetno opismenjevanje</dc:subject><dc:subject>razvijanje predopismenjevalnih zmožnosti</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Opismenjevanje je proces, »v katerem se posameznik usposobi za branje in pisanje najrazličnejših besedil, si z njimi v vsakdanjem življenju pomaga in jih zna uporabljati.« (Zrimšek, 2003: 7.) Gre za kompleksen proces, čigar temeljna faza je začetno opismenjevanje. Ta pojem zajema: pripravo na branje in pisanje, sistematično obravnavanje in utrjevanje črk ter tudi razvijanje in urjenje tehnik branja ter pisanja. (prav tam). Priprava na opismenjevanje poteka že v vrtcu in vsebuje uvajanje v funkcijo branja ob branju in ogledu slikanic z odraslo osebo, razvijanje govora, analizo besed na glasove, natančno izgovarjavo besed in glasov, razvijanje grafomotoričnih spretnosti in orientacije (na sebi, v prostoru, na papirju) ter sposobnosti poslušanja (prim. Golli, 1996). Razvoj pismenosti predšolskega otroka v večjem delu poteka spontano in neopazno ob vsakodnevnih dogodkih (prim. L. Miller, 1996, po: Grginič, 2008). Najustrezneje pa je razvijati porajajočo se pismenost na eni strani tako, da se razvijajo ustrezne spretnosti in znanja porajajoče se pismenosti pri otroku, in na drugi strani, da se oblikuje okolje, ki spodbudno deluje na razvoj teh spretnosti. Poleg tega je v ta namen treba otroka zgodaj motivirati za dejavnosti branja in pisanja (predvsem se poudarja pomen zgleda odraslih, ki so v stiku z otrokom), ustvariti tiskovno bogato okolje, se pravi okolje, v katerem otrok spoznava različna pisna gradiva, in organizirati ter spodbujati igre, pri katerih je za doseganje ciljev treba brati, pisati oziroma uporabljati pisni jezik (prim. Pečjak 2003).

Moj raziskovalni namen je bil izvedba didaktičnih igre za razvijanje predopismenjevalnih zmožnosti z otroki iz predšolskega obdobja. Z izvajanjem didaktičnih iger sem nameravala doseči motiviranost otrok ter spremembo v njihovem znanju oziroma predopismenjevalnih zmožnostih. Razvijanje predbralnih in predpisalnih spretnosti in sposobnosti sem popestrila z didaktičnimi igrami ter z namenom, da vplivam na spremembe v njihovem znanju in zmožnostih. 
Za svojo raziskavo sem uporabila akcijsko raziskovanje, ker sem želela v prakso vnesti konkretne spremembe. Podatke sem pridobila pred in po končanem izvajanju didaktičnih vaj. Zbirala sem jih dva meseca. Z otroki sem intenzivno delala ena- do dvakrat tedensko po trideset minut. Pred začetkom sem z njimi opravila preizkus znanja. Preizkus je bil diagnostičen, ker so me zanimale pomanjkljivosti v njihovem znanju. Isti preizkus sem z otroki opravila tudi po končani raziskavi. S pomočjo preizkusa znanja sem ugotavljala njihov napredek na posameznih področjih predopismenjevalnih zmožnosti. Izvedla sem tudi opazovanje otrok pri izvajanju didaktičnih iger, da bi ugotovila njihovo motiviranost za delo, ter opazovanje pri igri v skupini, pri čemer sem raziskovala njihovo zanimanje za branje in pisanje.</dc:description><dc:publisher>[K. Gašperič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2017-01-11 02:14:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88498</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.3:003-028.31(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11408457</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
