Konverzija terjatev v slovenski in nemški insolvenčni zakonodajiGlobočnik, Jure (Avtor) Simoneti, Marko (Mentor) konverzija terjatevdebt to equity swapprisilna poravnavafinančna reorganizacijaprestrukturiranjepovečanje osnovnega kapitalastvarni vložkiterjatveGlavni namen pričujoče magistrske naloge je predstaviti institut konverzije terjatev (debt to equity swap) v slovenski in nemški insolvenčni zakonodaji. Poenostavljeno lahko konverzijo terjatev v lastniške deleže definiramo kot ukrep finančnega prestrukturiranja, s katerim se terjatve upnikov do dolžnika spremenijo (konvertirajo) v lastniški delež v dolžniku. Prvi del magistrske naloge je namenjen predstavitvi slovenske pozitivnopravne ureditve, ki izvedbo konverzije omogoča v postopku prisilne poravnave. Poglavje se podrobno posveča terjatvam, ki so lahko predmet konverzije, in samemu postopku konverzije (gre za obliko povečanja osnovnega kapitala s stvarnimi vložki, ki jo pogosto spremlja sočasno zmanjšanje osnovnega kapitala zaradi nepokritih izgub). Obravnavan je tudi vpliv konverzije na dolžnikove finance in na njegove računovodske izkaze. Drugi del naloge obravnava ureditev konverzije terjatev v nemški zakonodaji, ki je v osnovi zelo podobna slovenski. Razvidno je, da vsebuje nemško pravo v primerjavi s slovenskim precej manj specialnih določb glede konverzije terjatev, kar se v določenih primerih izkaže kot dobrodošlo, v drugih pa bi posebna ureditev pripeljala do boljših rezultatov. Druga temeljna ugotovitev je, da daje nemško pravo precej večjo pozornost odpravnini lastnikom, izrinjenim iz družbe. Sklepno poglavje primerja nekatere najpomembnejše elemente pravne ureditve konverzije, poskuša najti razloge za razlike in na podlagi primerjave obeh sistemov podaja predloge, ki bi lahko služili kot temelj za prihodnje izboljšave zakonske ureditve.20162017-01-05 07:15:22Magistrsko delo/naloga88438VisID: 68385COBISS_ID: 15362129sl