<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj supervizorja s poudarkom na začetni stopnji razvoja</dc:title><dc:creator>Borštnar,	Irena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žorga,	Sonja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>supervizor</dc:subject><dc:subject>osebnostne lastnosti</dc:subject><dc:subject>profesionalne kompetence</dc:subject><dc:subject>profesionalna identiteta</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V magistrskem delu raziskujem razvoj supervizorja s poudarkom na začetni stopnji razvoja. Supervizijski proces se po svoji naravi nenehno razvija in je zgodba, ki se nikoli ne konča. Vedno pa ima svoj začetek. Da se supervizija lahko razvija, jo mora nekdo izvajati. In to je supervizor, kar pomeni, da je tudi on zavezan nenehnemu razvoju, ki se je začel povsem na začetku. Tako v teoretičnem delu predstavim poklic supervizorja, katere lastnosti in kompetence mora supervizor imeti in v kakšnih vlogah nastopa. V nadaljevanju predstavljam etične smernice Društva za supervizijo in minimalne standarde ANSE, ki jih morajo izpolnjevati izobraževalni programi za supervizijo. Kako poteka razvoj supervizorja, je predstavljeno skozi različne modele razvoja. Predstavljeni so tudi dejavniki osebnega in profesionalnega razvoja supervizorja, kako supervizor pridobiva osebno in profesionalno identiteto, kaj vpliva na oboje, kakšen vpliv ima samoučinkovitost in kako vse te spremembe supervizor integrira v svojo osebnost. Empirični del je namenjen raziskovanju začetnih težav pri razvoju supervizork, njihovemu prehodu iz začetne na naslednjo stopnjo razvoja in vpliv osebnostnih lastnosti in izkušenj. V kvalitativno raziskovanje je bilo vključenih osem študentk magistrskega študijskega programa »Supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje«, ki poteka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Za raziskovanje sem uporabila analizo odprtega kodiranja. Tako dobljene kategorije v analizi sem povezala v razpravi ob vsakem raziskovanem vprašanju. Dobljeni rezultati sledijo teoretičnim konceptom, ki sem jih predstavila v prvem delu naloge. Največje ovire in težave so supervizorke začetnice zaznavale na področju profesionalnosti. Le te so najlažje premagovale z vključenostjo v lasten supervizijski proces, z reflektiranjem in evalviranjem lastnega delovanja. Ob vseh profesionalnih spremembah pa so supervizorke začetnice prepoznale svoje osebne lastnosti kot pomembne za svoj napredek. Na koncu sem v zaključni konceptualizaciji povezala ugotovitve vseh treh vprašanj. Tako sem pridobila reprezentativen okvir, iz katerega je dobro razvidno povezovanje med začetnimi težavami razvoja supervizork začetnic, zavedanjem o tem, kaj je prispevalo k napredku, osveščanjem osebnostnih lastnosti, ki so prispevale k razvoju in posledično razvoj profesionalnih kompetenc posameznice. V zaključnem delu sem povezala vsebino raziskovanja z zastavljenimi cilji raziskave in jih povezala z svojimi osebnimi izkušnjami pridobivanja znanja supervizije, ki so me vodile pri izbiri teme magistrskega dela.</dc:description><dc:publisher>[I. Borštnar]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2017-01-05 02:39:42</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88434</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.913(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11402057</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
