Razvijanje fonoloških spretnosti pri učencih s težavami na področju fonološkega zavedanjaPovše, Blaž (Avtor) Kavkler, Marija (Mentor) Košak Babuder, Milena (Komentor) opismenjevanjefonološko zavedanjefonološki primanjkljajtrening fonološkega zavedanjaFonološko zavedanje je spekter sposobnosti, ki zajemajo prepoznavanje in manipulacijo delov govora, npr. prepoznavanje glasov, rim in zlogov. Ustrezno razvito fonološko zavedanje je predpogoj za usvajanje branja in pisanja. Branje je spretnost, ki poleg pisanja omogoča uspešno pisno komunikacijo. Temelji na razvitosti govora in je prisotno na vseh ravneh človekovega življenja, od predšolskega obdobja do odraslosti. Poleg fonološkega zavedanja je za branje pomembno še procesiranje, razvit besednjak, razumevanje prebranega in tekoče branje. Pri učenju branja se lahko pojavljajo težave. Pomembno je, da vzrok težav odkrijemo zgodaj ter učencu nudimo ustrezno pomoč in podporo. Če so težave pri branju posledica težav in primanjkljajev na področju fonološkega zavedanja, jih lahko premagujemo tudi s treningi za razvijanje fonološkega zavedanja. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen razvoj branja in spretnosti, pomembnih za usvajanje branja, ter težave, ki se pojavljajo ob opismenjevanju na področju učenja branja. Opisani so tudi mednarodni diagnostični instrumenti, ki se uporabljajo za odkrivanje težav na področju fonološkega zavedanja, in treningi fonološkega zavedanja, ki se uporabljajo v angleško in nemško govorečih državah ter v Sloveniji. Predstavljen je tudi pomen treningov za razvoj fonološkega zavedanja pri posameznikih s težavami pri branju. Namen magistrskega dela je preveriti učinkovitost treninga za izboljšanje fonološkega zavedanja. V ta namen je predstavljen trening fonološkega zavedanja in njegovi rezultati. Trening, ki je bil oblikovan kot gibalna igra, z različnimi nalogami spodbuja prepoznavanje posameznih glasov in delov besede. V raziskavo je bilo vključenih deset učencev, ki so bili v povprečju stari 6 let, pet v eksperimentalni in pet v kontrolni skupini. Učenci eksperimentalne skupine (ES), ki so bili vključeni v trening, so bili izbrani na osnovi učiteljeve ocene, da imajo težave s fonološkim zavedanjem. V kontrolni skupini (KS) je bilo pet učencev brez fonoloških težav in v trening niso bili vključeni. Trening je obsegal 20 srečanj z učenci, vsako srečanje je trajalo od 20 do 30 minut. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so učenci ES po treningu izboljšali fonološke spretnosti in ali so se glede na rezultate drugega preverjanja izenačili z učenci iz KS. Rezultati so pokazali, da so vsi učenci, ki so bili vključeni v trening, napredovali na področju fonološkega zavedanja, prav tako pa se je zmanjšala razlika v dosežkih med učenci s težavami na področju fonološkega zavedanja in učenci brez teh težav.[B. Povše]20162017-01-04 02:33:03Magistrsko delo/naloga88372UDK: 376:028(043.2)COBISS_ID: 11400265sl