Vrednotenje različnih pristopov poučevanja lipidovKramžar, Barbara (Avtor) Ferk Savec, Vesna (Mentor) lipidiV današnjem času se v behavioristično usmerjen oz. tradicionalni pouk vključuje različne aktivne učne metode. Pri tem deluje učitelj kot motivator aktivnega dela učencev. V teoretičnem delu magistrskega dela sledi najprej pregled literature s področja o lipidih, nato so na osnovi pregleda različnih poljudnih člankov v javno dostopnih revijah in časopisih, ki vključujejo različne trditve o lipidih, oblikovani t. i. miti o lipidih, ki so s pomočjo študija znanstvene literature bodisi potrjeni bodisi ovrženi. Učno vsebino o lipidih lahko v skladu z načeli aktivnega pouka učenci spoznavajo preko različnih aktivnih učnih metod, s pomočjo katerih je pri njih spodbujeno kritično mišljenje o pomenu lipidov v vsakdanjem življenju. Predstavljene so glavne značilnosti samostojnega eksperimentalnega dela in dela z besedilom po korakih splošne študijske strategije. Pri samostojnem eksperimentalnem delu učenci posebej krepijo svoje laboratorijske spretnosti, ob delu z besedilom pa krepijo bralno pismenost, ki je pri slovenskih učencih na splošno zelo slaba. V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena z namenom primerjave dveh aktivnih metod za učenje o lipidih pri pouku kemije v 9. razredu glede na kakovost in trajnost usvojenega znanja o lipidih ter situacijski interes učencev za usvajanje znanja o lipidih. V raziskavo je bilo vključenih 198 učencev štirih osnovnih šol, ki so del vsebin o lipidih spoznavali tako, da so v okviru aktivnega pouka kemije preučevali t. i. mit o lipidih, pri čemer so ga kot rezultat lastnega dela potrdili ali ovrgli. Kontrolna skupina učencev je preučila t. i. mit o lipidih ob delu s poljudnim člankom po korakih splošne študijske strategije, eksperimentalna skupina učencev pa ob samostojnem eksperimentalnem delu po navodilih. Skupini učencev sta bili glede na kemijsko predznanje izenačeni. Po dveh strnjenih učnih urah so učenci kontrolne in eksperimentalne skupine rešili preizkus znanja in vprašalnik o izvedbi učne ure, s katerim smo preverili situacijski interes za usvajanje znanja o lipidih, štiri tedne za tem pa še pozni preizkus znanja. Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da so bili učenci kontrolne skupine uspešnejši pri reševanju preizkusa in poznega preizkusa znanja o lipidih. Znanje kontrolne skupine učencev je bilo kakovostnejše in trajnejše v primerjavi z znanjem eksperimentalne skupine učencev. V primerjavi s fanti so bila dekleta uspešnejša pri reševanju (tudi poznega) preizkusa znanja. Višji situacijski interes za usvajanje znanja o lipidih so pokazali učenci eksperimentalne skupine. Dekleta so izkazala višji situacijski interes za usvajanje znanja o lipidih, saj so ocenila pouk kot prijetnejši, zanimivejši in pestrejši. Tudi obravnava učne snovi je dekleta bolj pritegnila k sodelovanju kot fante. Z vidika kakovosti in trajnosti znanja se je delo s poljudnim člankom po korakih splošne študijske strategije izkazalo kot bolj učinkovita aktivna metoda učenja.20162016-12-28 02:30:05Magistrsko delo/naloga88358COBISS_ID: 11396681sl