<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ustvarjalni proces gestualnega akta pri dijakih pod vplivom glasbe</dc:title><dc:creator>Jerman,	Rebeka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorjup,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnik,	Uršula	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ustvarjalni proces</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu smo raziskovali ustvarjalni proces gestualnega akta pri dijakih in vpliv glasbe nanj. Poskusi opredelitve ustvarjalnosti imajo korenine že v starih kulturah, nekateri od poznejših raziskovalcev pa so Helmholtz, Poincar, Wallas, Wertheimer (1945), Guilford (1967, v Pečjak in Štrukelj, 2013), Torrance, Cox idr. (Oblak, 1987).  Read (1943, v Oblak, 1987) že na začetku 20. stoletja poudari njeno pomembnost v pedagoški sferi s svojo reformno pedagogiko in pobudo gibanja za učinkovitejšo umetnostno vzgojo.
V magistrskem delu smo podrobneje raziskovali  njeno realizacijo v odnosu glasba-likovno ustvarjanje. B. Oblak (1987) v svojih raziskavah preučuje odnos glasba-gib in jo označi za prvinsko in neposredno. A. N. Kovačev (1995) glasovno in gibalno izražanje opredeli kot prvo manifestacijo posameznikove samoekspresije. Selan (2014) za prvo likovno delovanje označi gib, kot poseg, ki ga vodi želja po raziskovanju. Navedena dognanja so pomembna pri odnosu gestualnega slikarstva in glasbe.
 Revesz (Čehovin Verč, 1992) je glasbo označil za harmonijo med čustvi in intelektom. Cockerton, Moore, Norman (1997, v Dolegui, 2013) glasbi priznavajo pozitiven vpliv na osredotočenost in reševanje kompleksnih kognitivnih problemov.
Kljub obilici raziskav pozitivnega vpliva glasbe na posameznika, ne smemo zanemariti drugega vidika. Rezultati in analize eksperimenta Hygga, Bomana, Enmarkerja (2003, v Tišić, Robnik, 2015) označijo glasbo kot distrakcijo in zagovarjajo kot najboljše okolje za reševanje kognitivnih problemov tišino. Tudi Perham (2010, v Cutler, 2013) je v svojih raziskavah dokazoval boljšo zmožnost memoriziranja brez glasbe kot okoljskega dejavnika.
Rezultati empiričnega dela podpirajo raziskave zagovornikov pozitivnega vpliva glasbe na reševanje kognitivnih problemov in ustvarjanja. Hipoteza 1, da glasba kot okoljski dejavnik vpliva na hitrost ustvarjalnega procesa, je bila delno potrjena. Hipoteza 2, da glasba vpliva na fleksibilnost ustvarjalnega procesa, in hipoteza 3, da glasba vpliva na realizacijo naslednjih kriterijev kvalitete likovne naloge iz gestualnega slikarstva: upoštevanje karakteristik gestualnega akta pri slikanju (uporaba tehnike »dripping« ipd.), zapolnitev celotnega formata (»all over« način slikanja), uporaba komplementarnih kontrastov, eksperimentiranje z barvnimi plastmi in uporaba različnih materialov, sta bili potrjeni. 
Rezultati so pokazali vpliv glasbe (v pozitivno smer) na fleksibilnost ustvarjalnega procesa ter posledično na povečano kvantiteto in kvaliteto likovnih izdelkov pri eksperimentalni skupini. Rezultati tako podpirajo dognanja in raziskovanja omenjenih avtorjev na področju vpliva glasbe na kognitiven in afektiven spekter  posameznika pri  reševanju kognitivnih nalog ter fazah ustvarjalnega procesa.
Glavni prispevek magistrskega dela k razvoju likovne pedagogike predstavlja ugotovitev vpliva glasbe na faze ustvarjalnega procesa pri gestualnem aktu in likovnih delih dijakov, ozaveščanje pedagogov o vplivu in moči glasbe ter zavedanju širokega polja možnega ustvarjalnega udejstvovanja tako v okviru Likovne vzgoje in Likovne umetnosti kot medpredmetnega povezovanja.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-12-28 02:29:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88355</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11398217</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
