<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Težave pri pisanju in razvojna disgrafija v osnovni šoli: razlike med dečki in deklicami</dc:title><dc:creator>Ivačič,	Andrea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Magajna,	Lidija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Košak Babuder,	Milena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pisanje</dc:subject><dc:description>Težave pri pisanju so pogost pojav, ki pomembno vpliva na splošno učno uspešnost in nadaljnje šolanje otrok. V šolskem obdobju (od 4. do 6. razreda) so le-te dva- do trikrat pogostejše kot težave pri branju. Namen magistrskega dela je raziskati pojavnost in naravo težav pri pisanju ter pojavnost težjih oblik specifičnih težav pri pisanju oz. razvojne disgrafije pri šolskih otrocih glede na starost, spol in vrsto zapisa (narek, samostojen zapis, prepis). Obstoječe raziskave kažejo, da se približno 10 % osnovnošolskih otrok srečuje z izrazitimi težavami pri pisanju. Rezultati študij kažejo tudi, da so težave pri pisanju in razvojna disgrafija veliko bolj pogoste pri dečkih kot pri deklicah. V Sloveniji na področju pojavnosti disgrafije in razlik med spoloma pri pisanju ni bilo narejenih veliko raziskav. V tujini jih je bilo narejenih nekoliko več, kljub temu pa to področje tudi v mednarodnem okvirju ni dovolj raziskano. V raziskavo je bilo vključenih 45 učencev četrtega razreda (24 dečkov in 21 deklic) in 52 učencev osmega razreda (22 dečkov in 30 deklic) osnovne šole. Pisni izdelki za analizo (narek, samostojen zapis in prepis) so bili pridobljeni na koncu šolskega leta. Za prepoznavanje težav pri pisanju in razvojne disgrafije je bila uporabljena Lestvica za oceno disgrafičnosti rokopisa. Dobljeni rezultati so bili statistično obdelani (opisna statistika, mere korelacije, analiza variance itd.). 
Rezultati raziskave potrjujejo dosedanja spoznanja o pojavnosti težav pri pisanju in razvojne disgrafije pri osnovnošolcih. Pri dečkih je bil tako prepoznan višji odstotek pojavnosti težav pri pisanju in razvojne disgrafije pri vseh treh vzorcih rokopisa. Glede na razred je bil v 4. in 8. razredu odstotek pojavnosti disgrafije pri samostojnem zapisu podoben, pri prepisu v 8. razredu pa je bil le-ta že bistveno manjši, kar nakazuje, da se število otrok s prepoznanim disgrafičnim rokopisom s starostjo zmanjšuje.
Ugotovitve analize razlik med spoloma glede na starost in vrsto zapisa bodo omogočile boljši vpogled v naravo individualnih razlik in težav pri pisanju ter tvorile osnovo za ciljno usmerjene intervencije.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-12-24 02:46:24</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>88352</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11393865</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
