<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izdelava geomehanskega modela za visokotlačno podzemno skladišče zemeljskega plina za potrebe Termoelektrarne Brestanica</dc:title><dc:creator>Miklavčič,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fifer Bizjak,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>visokotlačno podzemno skladišče zemeljskega plina</dc:subject><dc:subject>geomehanske karakteristike hribine</dc:subject><dc:subject>Examine2D</dc:subject><dc:subject>pomiki v hribini</dc:subject><dc:subject>napetosti v hribini</dc:subject><dc:subject>kriterij luščenja</dc:subject><dc:description>Prve ideje o izgradnji visokotlačnega skladišča zemeljskega plina na Reštanju oz. pod vzpetino Gradec v krajevni skupnosti Senovo segajo v leto 2004. Ob visokotlačnem podzemnem skladišču najprej pomislimo na trdno hribino, ki je npr. iz granitnih kamnin, vendar pa so raziskave na Švedskem pokazale, da je visokotlačna skladišča zemeljskega plina možno zgraditi tudi v karbonatnih kamninah. V diplomskem delu sem se osredotočila na vpliv višine nadkritja in delovnega tlaka, ki se vzpostavi ob izkopu ter polnitvi visokotlačnega skladišča zemeljskega plina na pomike in napetostno stanje v hribini ter na luščenje kamnine. Izdelala sem osemnajst geomehanskih modelov. Geomehanski modeli so bili izdelani z metodo robnih elementov z numeričnim programom Examine2D podjetja Rocscience. Vsak geomehanski model je kombinacija različnih višin nadkritij in obremenitev oz. delovnih tlakov. Za vsak model so bile opravljene podrobne analize, v katerih sem sledila spremembam pomikov in napetosti ter stabilnosti izkopa glede na kriterij luščenja v štirih kontrolnih točkah. Poleg opravljenih analiz so v diplomskem delu podrobno opisane geografske in geološke značilnosti predvidenega območja gradnje ter postopek inženirsko-geološkega popisa hribine in določitve hribinskih tipov. Med drugim so predstavljene tudi tri uporabljene klasifikacije hribin: RQD (Rock Quality Designation index), RMR (Rock Mass Rating) in GSI (geološki trdnostni indeks). Analiza modelov je pokazala, da se z višino nadkritja pomiki v hribini bistveno ne izboljšujejo oz. ta nima velikega vpliva na rezultate. Delovni tlak ima veliko večji vpliv, in sicer tako pozitiven kot negativen. Glede na rezultate ugotavljam, da je optimalni delovni tlak v mejah med 10 in 15 MPa.</dc:description><dc:publisher>[T. Miklavčič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-12-16 17:32:25</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>87841</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 55</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1256030</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
