<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč na podlagi tržnih smernih vrednosti zemljišč</dc:title><dc:creator>Barlič,	Borut	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šubic Kovač,	Maruška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>vrednotenje nepremičnin</dc:subject><dc:subject>stavbno zemljišče</dc:subject><dc:subject>smerna vrednost</dc:subject><dc:subject>načini vrednotenja stavbnih zemljišč</dc:subject><dc:subject>postopek vrednotenja nepremičnin</dc:subject><dc:subject>model smernih vrednosti</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je oblikovati sistem vrednotenja nezazidanih stavbnih zemljišč, ki bo omogočal objektivnejše ocenjevanje tržne vrednosti stavbnih zemljišč. Pri tem smo si zastavili naslednjo raziskovalno hipotezo: Posplošena tržna vrednost stavbnih zemljišč, ocenjena za potrebe množičnega vrednotenja, ni uporabna za posamično vrednotenje stavbnih zemljišč v Sloveniji, ker ne odraža razmer na trgu stavbnih zemljišč. Zato je treba v Sloveniji vzpostaviti sistem posamičnega tržnega vrednotenja stavbnih zemljišč, zasnovan na tržnih smernih vrednostih stavbnih zemljišč.
Za potrebe raziskave smo pridobili, obdelali in analizirali podatke o izvedenih transakcijah s stavbnimi zemljišči na aplikativnem območju Mestne občine Maribor (v nadaljevanju: MOM) v obdobju od 2007 do konca 2014. Pridobljene podatke o izvedenih transakcijah smo normirali na dan 31. 12. 2014 in tako odpravili razlike zaradi različnega časa prodaje. Oblikovali smo vrednostne cone s pomočjo modificirane metode voditeljev, ustreznost oblikovanih vrednostnih con pa smo preverili s primerjavo koeficientov variacije in izvedbo t-testov, s katerimi smo preverjali različnost oblikovanih con. Določili smo referenčno stavbno zemljišče z lastnostmi, ki so na aplikativnem območju največkrat zastopane. Izbor dejavnikov, ki vplivajo na vrednost stavbnega zemljišča, smo določili na podlagi ankete strokovne javnosti. Z multiplo regresijsko analizo smo preverili, kateri dejavniki v posamezni coni vplivajo na vrednost stavbnega zemljišča. Smerne vrednosti smo določili po statistični metodi, njihovo ustreznost pa smo preverili z intersubjektivnimi metodami. Za preverjanje ustreznosti vrednostnih con smo uporabili metodo »Zielbaum« oziroma metodo razvejanega diagrama po Aurnhammerjevem postopku. Ugotovili smo, da so smerne vrednosti ustrezno določene s pomočjo statistične metode. Oblikovali smo koeficiente za preračunavanje v vrednostni coni tri za spremenljivko površina stavbnega zemljišča. Z opravljeno raziskavo smo ugotovili, da obstoječi sistem posamičnega vrednotenja ne prepoveduje vrednotenja s pomočjo posredne tržne primerjave, kamor lahko prištevamo tudi vrednotenje s pomočjo tržnih smernih vrednosti. Izkazalo se je, da so izpeljane tržne smerne vrednosti ustrezna podlaga za izvedbo posamičnega vrednotenja stavbnih zemljišč. Ugotovili smo, da se izpeljane tržne smerne vrednosti v aplikativnem območju MOM-a razlikujejo od posplošenih tržnih vrednosti.</dc:description><dc:publisher>[B. Barlič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-12-09 03:00:53</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>87682</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 332.64:711.143(497.4)(043)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 7853921</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
