Mnenja in izkušnje staršev na področju obravnave nadarjenih učencev v osnovni šoliTomc, Andreja (Avtor) Juriševič, Mojca (Mentor) starši nadarjenih otrokV današnjem času se učitelji pri svojem delu srečujejo z otroki različnih sposobnosti, med drugim tudi s potencialno nadarjenimi. Naloga učitelja je, da takšne učence prepozna. Za učinkovitejši proces prepoznavanja nadarjenih je dobro vanj vključiti tudi starše teh otrok, ki so s svojimi informacijami lahko pomemben del tega postopka. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen sam pojem nadarjenost in vrste le-tega. Predstavljene so značilnosti, ki so dobro vodilo in pomoč staršem pa tudi učiteljem pri prepoznavanju nadarjenosti. Opisane so stopnje in metode prepoznavanja ter prikazani nekateri načini dela s to skupino otrok. Drugi del je posvečen staršem, predstavljena je njihova vloga, ki jo imajo pri prepoznavanju in spodbujanju nadarjenosti, in prikazani načini, kako čim učinkoviteje vključiti starše v vzgojno-izobraževalni sistem. Izpostavljeni so nekateri programi tako pri nas kot v tujini, ki so namenjeni staršem in njihovim nadarjenim otrokom. V empiričnem delu so raziskana in primerjana mnenja staršev učencev, ki so bili identificirani kot nadarjeni, z mnenji staršev učencev, ki niso bili evidentirani, o obravnavi nadarjenih učencev. Prikazane so izkušnje staršev na tem področju. Predstavila sem primerjavo mnenj o urejenosti vzgoje in izobraževanja nadarjenih učencev v šoli; pri starših nadarjenih učencev me zanima tudi, kako so bili sami vključeni v postopek evidentiranja svojega otroka kot potencialno nadarjenega. V raziskavo je vključenih 432 staršev nadarjenih devetošolcev in 1129 staršev učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Rezultati raziskave kažejo, da tako starši nadarjenih kot starši njihovih sošolcev položaj nadarjenih v slovenskih šolah ocenjujejo kot srednje dober, pri čemer imam v mislih skrb za nadarjene in vzgojno-izobraževalno delo z njimi. Do razhajanj med obema skupinama prihaja pri mnenju o urejenosti prepoznavanja te skupine otrok. Starši nadarjenih učencev urejenost prepoznavanja vidijo slabše od staršev sošolcev. Še vedno pa starši premalo sodelujejo z učitelji, saj je največkrat učitelj tisti, ki predlaga otroka za evidentiranje kot potencialno nadarjenega. Starši si tudi ne želijo imeti več kot le posvetovalne vloge. Po mnenju staršev nadarjenih učencev dejstvo, da je otrok bil identificiran kot nadarjen, v največji meri vpliva na višje učne rezultate in tudi večje osebno zadovoljstvo, soglasno pa izključujejo dejstvo, da je otrok zaradi tega postal domišljav. Izsledki raziskave kažejo, da so starši s prilagajanjem dejavnosti med poukom zadovoljni, se pa zavedajo, da je motiviranost učitelja za delo z nadarjenimi najpomembnejši dejavnik za razvoj njihovega nadarjenega otroka. Starši nadarjenih učencev največjo prednost heterogenih skupin vidijo v sprejemanju drugačnosti, medtem ko starši sošolcev upajo na medsebojno pomoč. Starši obeh skupin se strinjajo, da heterogeni razredi ne prinesejo večjih pomanjkljivosti za njihove otroke.20162016-12-08 02:47:42Magistrsko delo/naloga87663COBISS_ID: 11379273sl