<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomen otroškega ljudskega izročila v glasbenih zgodbah</dc:title><dc:creator>Šegel,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl Kafol,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zalar,	Konstanca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>glasbeni jezik</dc:subject><dc:description>Za diplomsko delo sem raziskala, kako otroci prvega razreda osnovne šole oblikujejo in izvedejo glasbeno zgodbo. Zanimalo me je, na kakšen način samostojno ustvarijo zvočne slike, kako so se zmožni med seboj povezovati pri glasbenem ustvarjanju, na kakšne načine jim pri tem pomaga mentor. Moj namen je bil ugotoviti, kako so zmožni razumeti in izraziti like iz zgodbe z glasbenim jezikom in gibanjem ter se povezati z ljudskim izročilom. 
Za izhodišče sem izbrala staro ljudsko pripoved z nezapleteno vsebino iz neposredne bližine kraja bivanja otrok. Da bi se lahko poglobila v delovanje otrok in analizirala zbrano gradivo, sem uporabila akcijsko raziskovanje z neposrednim opazovanjem in videosnemanjem. Na podlagi analize gradiva in videoposnetkov sem ugotovila, da so otroci učinkovito razvijali glasbeni jezik ter se z glasbeno umetnostjo povezovali z drugimi umetniškimi jeziki in slovenskim ljudskim izročilom. Otroci so ustvarjali izmišljarije različno  uspešno glede na svoje dane ustvarjalne zmožnosti, glede na sproščenost v skupini ter pripravljenost na izpostavljen položaj. Zmožni so bili samostojnega izmišljanja zvočnih spremljav za izrazitev ljudskih likov in dogodkov, za povezavo glasbenih ustvarjanj v glasbeno zgodbo so potrebovali vodenje mentorja. Pri tem so izbirali zvočno primerna glasbila in zmogli z njimi usklajeno igrati v skupni zvočni sliki s kratkimi, enostavnimi ritmičnimi ostinati. Za vživitev v ljudske like in njihovo doživeto izražanje z glasbeno komunikacijo in gibanjem so potrebovali mentorjevo pomoč, medtem ko so zvočno sliko zgodbe oblikovali samostojno. Njihovo glasbeno in gibalno ustvarjanje se je le postopoma približalo otroškemu ljudskemu izročilu. 
Z nadaljnjimi raziskavami bi lahko preučevali, kako glasbene zgodbe spodbujajo ustvarjanje izmišljarij ter ritmičnih in melodičnih motivov ob uporabi glasbil. Oblikovanje glasbene zgodbe bi nadaljevala na likovnem področju z izdelavo in vključitvijo likovne scene.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-12-03 02:31:49</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>87598</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11372105</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
