Stališča strokovnega osebja o življenju odraslih oseb s posebnimi potrebami v posebnem socialnem zavodu in vloga socialnega pedagoga v tej ustanoviBizjan, Barbara (Avtor) Zrim Martinjak, Nataša (Mentor) odrasli s posebnimi potrebamiMagistrsko delo razišče stališča strokovnih delavcev o življenju odraslih s posebnimi potrebami v posebnem socialnem zavodu ter obravnava in predstavi vlogo socialnega pedagoga v ustanovi. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti oseb s posebnimi potrebami, delovanje slovenskih institucij za odrasle s posebnimi potrebami v procesih deinstitucionalizacije, koncepti in programi dela v posebnih socialnih zavodih, oblikovanih na podlagah normativov in standardov institucionalnega varstva odraslih s posebnimi potrebami. V empiričnem delu so skozi analizo primera DU Podbrdo, enote Petrovo Brdo, ki je namenjena oskrbi in varstvu odraslih oseb s posebnimi potrebami, preko deskriptivne metode raziskana stališča strokovnega osebja o življenju odraslih s posebnimi potrebami v ustanovi in o tem, kaj jim ustanova nudi. Poleg tega je na podlagi primera te ustanove predstavljena vloga socialnega pedagoga v posebnem socialnem zavodu, njegova delovna področja ter kaj lahko stanovalcem, sodelavcem in ustanovi ponudi s svojimi znanji. V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni pristop. Podatki so bili pridobljeni s primarnimi in s sekundarnimi viri, z delno strukturiranimi intervjuji s strokovnim osebjem in analizo dokumentacije, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena morebitnemu razhajanju podatkov iz primarnih in sekundarnih virov. Iz rezultatov raziskave izhaja, da je življenje odraslih oseb s posebnimi potrebami v posebnem socialnem zavodu strukturirano in načrtovano ter temelji na individualnih programih podpore in pomoči osebi. Postavljene strukture ustanovi omogočajo delovanje, in ne postavijo vedno na prvo mesto ljudi, ki v ustanovi živijo, kar strokovno osebje prepoznava in s svojo naravnanostjo do oseb, sodelavcev in dela, skuša zmanjševati negativne značilnosti institucionalnega bivanja. S svojim odnosom do oseb s posebnimi potrebami skuša prispevati k njihovemu dobremu počutju in zadovoljstvu v času bivanja v ustanovi. Kot omejitev v strokovnem delu navajajo pomanjkljive oblike podpore in pomoči ter možnosti namestitev za osebe s posebnimi potrebami v slovenskem prostoru. Med stanovalci prepoznavajo tudi take, za katere menijo, da bi zmogli živeti v manj strukturiranem okolju, z manj podpore. Namestitev v posebnem socialnem zavodu vidijo kot obliko najbolj strukturirane pomoči in podpore tistim osebam s posebnimi potrebami, ki potrebujejo pomoč pri vseh življenjskih aktivnostih večino dneva. Strokovno osebje je naklonjeno ideji deinstitucionalizacije in izboljševanju pogojev za življenje in bivanje oseb s posebnimi potrebami. Ustanova je svoj koncept preoblikovanja zastavila kot izgradnjo stanovanjske skupine oz. dveh skupin v bližini ustanove in zanju uredila vso potrebno dokumentacijo, realizacija ideje pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni uspela. Sodelujoči v raziskavi navajajo, da je socialni pedagog v ustanovi povezovalec med osebami s posebnimi potrebami ter zaposlenimi. S svojimi znanji in kompetencami deluje tako, da predstavlja podporo in pomoč osebam s posebnimi potrebami, ko preko različnih metod dela in odnosa, ki ga vzpostavi z njimi, krepi močne točke oseb s posebnimi potrebami, daje zgled in uči različnih tehnik spoprijemanja s težavami in ustreznejših oblik vedenja. Hkrati izobražuje sodelavce za razumevanje vedenja oseb s posebnimi potrebami in ustreznejših načinov reagiranja. Na podlagi ugotovitev je zaposlitev profila socialnega pedagoga kot strokovnjaka za delo z ljudmi s posebnimi potrebami, utemeljena in ustrezna. A kljub temu je prisotna neprepoznavnost profila neposredno v delovnem okolju ter tudi širše. Ugotovitve magistrskega dela lahko prispevajo k razvoju socialnopedagoške znanosti in umestitvi socialnopedagoške stroke tudi na področje dela z odraslimi s posebnimi potrebami, tudi kot pobuda, da se socialno pedagoškemu delu v posebnih socialnih zavodih in drugih oblikah skrbi za odrasle s posebnimi potrebami, nameni več pozornosti v okviru študija in da se v okviru politike zaposlovanja umesti socialnega pedagoga kot strokoven profil v posebni socialni zavod s sistemiziranim delovnim mestom. Hkrati ugotovitve dela nudijo možnost kritičnega pogleda na delovanje tovrstnih ustanov, nakažejo možnosti izboljšav in prispevajo k preseganju nepoznavanja vsebine in pomena strokovnega delovanja zaposlenih v ustanovi. Dobljeni rezultati so pokazali stališča strokovnih delavcev o življenju odraslih oseb s posebnimi potrebami v posebnem socialnem zavodu. Ti podatki so lahko pomembni pri razbijanju strokovnih mitov, kot tudi mitov širše javnosti, o življenju v posebnem socialnem zavodu. Konstruktivno povezovanje in sodelovanje med različnimi akterji na področju podpore in skrbi za odrasle s posebnimi potrebami (Mreža za deinstitucionalizacijo, aktivisti, akademiki, osebje v institucionalnih oblikah skrbi za odrasle s posebnimi potrebami, svojci, …) lahko prispeva k izboljšanju storitev za osebe s posebnimi potrebami v Sloveniji.20162016-12-03 02:31:20Magistrsko delo87589COBISS_ID: 11370313sl