<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vrednotenje okolju prijaznega delovanja in znanja o okoljskih problemih pri osnovnošolcih</dc:title><dc:creator>Osredkar,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidic,	Tatjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>okoljski problemi</dc:subject><dc:description>Okoljske teme so zaradi svoje aktualnosti vključene v biološke vsebine učnih načrtov osnovne šole, zato smo želeli preveriti, ali učenci tretje triade poznajo značilnosti in vpliv pri pouku najpogosteje obravnavanih okoljskih problemov (učinek tople grede, ozonska luknja, kisel dež) na okolje, ali se pro-okoljsko udejstvujejo, ali razlikujejo naravni okoljski problem od antropogenega in ali so seznanjeni z najbolj odmevnimi okoljskimi problemi v Sloveniji. 
Raziskava je potekala ob koncu šolskega leta 2014/2015; izvedli smo jo na treh osnovnih šolah v dveh slovenskih regijah. V raziskavi je sodelovalo 97 učencev sedmih razredov, 77 učencev osmih razredov in 41 učencev devetih razredov osnovnošolskega izobraževanja. Skupaj 215 učencev vseh treh razredov. V magistrski nalogi je uporabljen kvantitativni raziskovalni pristop; metoda je deskriptivna in inferenčna. Instrument zbiranja podatkov je anketni vprašalnik in preizkus znanja, tehnika pa anonimno izpolnjevanje vprašalnika.
Z raziskavo smo ugotovili, da učenci nimajo veliko znanja o okoljskih problemih glede na učne načrte osnovnošolskega izobraževanja. Učenci ne razumejo značilnosti tanjšanja ozonske plasti, več znanja pa imajo o povečanemu učinku tople grede in njenih posledicah. Ugotovili smo, da učenci razumejo razliko med vplivom okoljskega problema (lokalen/globalen) ter razlikujejo in razumejo izraz naraven in antropogen vzrok onesnaževanja. Ugotovili smo, da imajo deklice več znanja od dečkov, vendar pa so razlike v znanju majhne. Z raziskavo smo ugotovili še, da preživet prosti čas v naravi ne vpliva na boljše pro-okoljsko delovanje, prav tako kot spremljanje poljudnoznanstvenih oddaj.
Zaradi pridobljenih ugotovitev predlagamo večjo vključenost okoljskih vsebin v osnovnošolsko izobraževanje, več dejavnosti, ki bi pripomogle k boljšemu poznavanju okoljskih problemov. Poleg okoljskih vsebin in dejavnosti pa je pomembno tudi, da se učenci že v nižjih razredih spoznajo z izrazi in pojmi, ki bi jih kasneje v izobraževanju nadgradili.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-12-02 02:31:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>87478</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11366729</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
