<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sistemski pristop k medvrstniškemu nasilju v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Klemenčič,	Ingrid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobolt,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medvrstniško nasilje</dc:subject><dc:description>Učenci velik del svojega časa preživijo v šoli, kjer so v številnih interakcijah med seboj, z učitelji in drugim osebjem. V šoli prihaja do različnih ravni in oblik sodelovanja, a tudi do konfliktov ali celo nasilnih dejanj. Prevladujoča oblika nasilnih interakcij v šoli je nasilje med učenci. Ko se znajdejo v primežu nasilja, se soočajo s strahom in občutkom nemoči, zato ohranijo skrivnost zase. Pogosto pa svoje stiske kažejo s spremenjenim vedenjem v šolskem prostoru in v vrstniški skupini tudi s tem, da postanejo povzročitelji nasilja sami. 
Definicija medvrstniškega nasilja v šoli se v zadnjih dveh desetletjih širi. Poleg fizičnega nasilja vključuje tudi čustvene, spolne, verbalne, materialne in druge zlorabe moči ter tako postaja vse širša. Ko/če nasilje traja dolgo časa, pride do izrazitega neravnovesja v moči med žrtvijo in povzročiteljem, kar povzroča pri tistih, ki doživljajo nasilje, stisko, nemoč, strah in mnoge druge čustvene, socialne, učne in zdravstvene posledice. 
Obenem se je fokus raziskovalnega interesa razširil od medvrstniškega nasilja k nasilju v odnosih učenec – učitelj, učitelj – učenec in učitelj – starši. Poglobilo se je raziskovanje dejavnikov tveganja ter vzrokov za nasilno vedenje v šoli: od individualnih (temeljnih) k sekundarnim – vrstniški skupini, družini, pripadnosti različnim identitetam in kulturnim ter strukturnim dejavnikom. Posledično so nastali različni modeli preprečevanja nasilja v šoli, ki poskušajo v preventivne programe zajeti vse naštete dejavnike tveganja. V zadnjem desetletju se je oblikovalo enotno stališče, da so modeli, strategije in programi preprečevanja nasilja v šoli uspešni le, če so celoviti, zajemajo vse strukture šole in so sistemski (angl: whole-school approach). Na nove pristope so vplivale tudi ugotovitve, kako velik pomen imajo na preprečevanje nasilja v šoli dobri medsebojni odnosi, šolska kultura in zaznavanje ter obravnava nasilja v družini. Ključno pri teh modelih je sistemsko in sistematično preprečevanje vsakršne zlorabe moči.
Na Osnovni šoli Simona Jenka Kranj smo kot partnerji izvajali projekt Sitemski pristop k medvrstniškemu nasilju v vzgojno-izobraževalnih zavodih. V magistrski nalogi smo prikazali, kako smo se sistemskega pristopa k medvrstniškemu nasilju lotili na šoli in kakšni so bili učinki projekta na pojavnost vrstniškega nasilja. Projekt smo evalvirali skozi kvantitativne parametre, kot so zmanjšanje agresivnosti, spremembe v razredni klimi in odnosi do učencev s posebnimi potrebami.  
Rezultati kažejo pozitivne spremembe tako pri učencih, ki nasilje doživljajo, kot pri tistih, ki ga povzročajo. Pozitivne spremembe se kažejo tudi pri največji skupini učencev, ki nasilje med vrstniki opazujejo. S sistemskim pristopom k medvrstniškemu nasilju se je pojavnost le-tega na Osnovni šoli Simona Jenka Kranj ob zaključku projekta zmanjšala.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-12-01 02:50:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>87209</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11358281</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
