<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Povezanost med količino in intenzivnostjo gibalne/športne aktivnosti ter gibalnimi sposobnostmi otrok, starih od 6 do 9 let</dc:title><dc:creator>Kupec,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štemberger Vučko,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šimunič,	Boštjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>količina</dc:subject><dc:description>Gibalna/športna aktivnost ima pomembno vlogo v razvoju otroka, za ustrezen učinek na razvoj in zdravje pa mora biti »dozirana« v ustrezni količini in intenzivnosti. Naloga vseh, ki se ukvarjamo z otroki, je, da se zavedamo pomena gibalne/športne aktivnosti na celostni razvoj otrok, zdravje otrok in kasneje odraslih ter da se zavedamo problematike gibalne/športne neaktivnosti. Zaradi razvoja moderne tehnologije postaja družba sedeča in vse manj aktivna. Otroke moramo spodbujati h gibalnim/športnim aktivnostim, te pa naj bodo ustrezno prilagojene, dovolj dolge, ne prekratke, dovolj intenzivne in dostopne. Otroci posledično razvijajo gibalne sposobnosti, se celostno razvijajo, krepijo zdravje, telo in samopodobo. Obstaja velika verjetnost, da bo aktiven otrok tudi aktiven odrasel.
Z magistrskim delom smo želeli analizirati količino in intenzivnost gibalne/športne aktivnosti, gibalne sposobnosti otrok, starih od 6 do 9 let, jih primerjati glede na spol in starost. Gibalne sposobnosti smo preverjali s testi: skok v daljino z mesta, test sestavljanja votlih kock, hoja skozi obroč nazaj, test flamingo, plosk spredaj-zadaj in tek na 300 m. V raziskavo smo vključili 951 otrok, pri katerih smo testirali gibalne sposobnosti. Na podvzorcu 56 merjencev smo z merilniki pospeška 5 dni merili količino in intenzivnost gibalne/športne aktivnosti. Za sodobnejši pristop merjenja količine in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti z merilnikom pospeška smo se odločili, ker nam na ta način dobljeni podatki dajejo natančnejši uvid v stanje, kje se nahajamo, kot samoocenjavalne metode, ki so se jih posluževali v preteklosti. Podatke smo preverjali z zastavljenimi hipotezami, ki smo jih preverjali s t-testom in Pearsonovim korelacijskim koeficientom. Ugotovili smo, da količina gibalne/športne aktivnosti ne narašča s starostjo otrok. Za visoko intenzivnost gibalne/športne aktivnosti obstajajo razlike med spoloma, pri ostalih kategorijah intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti pa razlik med spoloma ni. Dečki dosegajo boljše rezultate pri testih gibalnih sposobnosti kot deklice (z izjemo testa sestavljanja kock) in niso dlje časa srednje/visoko intenzivno gibalno/športno aktivni v vseh starostnih kategorijah merjencev. Intenzivnost gibalne/športne aktivnosti ne upada s starostjo otrok. Ugotovimo, da ni statistično pomembnih razlik v povezavi med neaktivni merjenci in nižjimi gibalnimi sposobnostmi ter v povezavi med srednje/visoko intenzivno gibalno/športno aktivnimi merjenci in višjimi gibalnimi sposobnostmi.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-30 02:22:05</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>87198</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11354697</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
