Čuječnost v supervizijskem procesuSemenič, Andreja (Avtor) Vec, Tomaž (Mentor) čuječnostV magistrskem delu raziskujem konstrukt čuječnosti v supervizijskem procesu. Pri tem izhajam iz teoretičnih izhodišč, ki opisujejo definicije čuječnosti, aksiome čuječnosti, čuječnost kot terapevtsko disciplino ter mehanizme delovanja. Kot temeljno metodo učenja in razvoja v superviziji opišem refleksijo, posebej se posvetim procesno orientiranim pristopom. Osredotočim se na elemente čuječnosti, ki se pojavljajo v supervizijskem procesu, oziroma na utemeljitev stičnosti in razlik med obema. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti, ali supervizorji razvojno-edukativnega modela pri vodenju supervizijskega procesa uporabljajo elemente čuječnosti ter na kakšen način. Raziskovala sem, ali lahko uporabo čuječnosti povežem s stopnjo profesionalnega razvoja supervizorja ter kako se supervizorji soočajo z zastoji v procesu. Poglede supervizorjev sem preučevala s kvalitativno raziskavo, v katero je bilo vključenih osem supervizorjev, ki so člani Društva za supervizijo. Za pridobivanje podatkov sem uporabila polstrukturirani intervju. Zbrane podatke sem obdelala s kvalitativno analizo vsebine. Odgovori na raziskovalna vprašanja kažejo, da supervizorji uporabljajo posamezne elemente čuječnosti na določenih področjih supervizijskega procesa. Supervizorji čuječnost uporabljajo posredno, predvsem neformalno čuječnost. Elementi čuječnosti se pojavijo pri usmerjanju pozornosti na »tukaj in zdaj«, pri vključevanju lastnih doživljanj v proces ter pri sprejemanju emocij. Uporabo elementov čuječnosti lahko povežem s stopnjo profesionalnega razvoja supervizorja, ne pa tudi s številom let vodenja supervizije. Tudi začetnik supervizor je lahko sposoben upravljati procesne prvine v superviziji ter pri vodenju uporabljati lastna doživljanja. Posebej se je pokazala uporabnost elementov čuječnosti v procesno orientiranih pristopih. Pomembno vrednost ima predvsem pri prepoznavanju in reševanju zastojev v supervizijskem procesu. Supervizorji zastoje prepoznavajo preko zaznavanja lastnih čustev ter telesnih senzacij. Za reševanje zastojev uporabljajo usmerjanje pozornosti na »tukaj in zdaj« ter spremembo perspektive, kar sta pomembna elementa čuječnosti. Elemente čuječnosti uporabljajo pri prepoznavanju tako paralelnega procesa kot tudi transfera in kontratransfera. Za reševanje paralelnega procesa uporabljajo usmerjanje pozornosti na »tukaj in zdaj« ter verbalizacijo. Za soočanje s transferom in kontratransferom pa največkrat uporabijo reševanje z razumsko razlago. Prispevek magistrskega dela je v razjasnitvi konstrukta čuječnosti ter utemeljitvi stičnosti in razlik med čuječnostjo in supervizijo. Zaključki empiričnega dela prikažejo uporabo posameznih elementov čuječnosti v supervizijskem procesu, čuječnost v povezavi s stopnjo profesionalnega razvoja supervizorja ter uporabno vrednost čuječnosti pri soočanju z zastoji v procesu. Ugotovitve imajo neposreden pomen za supervizorje v smislu ozaveščanja lastnega ravnanja v strokovnih situacijah ter spoznavanju novih pristopov. Magistrsko delo nakaže možnost večje uporabe čuječnosti, in sicer na več načinov: kot pripomoček za supervizorja v smislu osebnega in profesionalnega razvoja ter v smislu razvoja sposobnosti, ki so pomembne za vzpostavljanje supervizijskega odnosa, kot intervenco, pri poučevanju supervizantov določenih tehnik čuječnostne meditacije ter za izoblikovanje novih modelov supervizije, kjer bi čuječnost nastopala kot pomemben del supervizijskega procesa.20162016-11-30 02:21:26Magistrsko delo/naloga87190COBISS_ID: 11350601sl